V času, ko je moderno vse, kar je naravno in si to “naravo” vsakdo razlaga bolj kot ne po svoje, se lahko seveda upravičeno vprašamo, kako bi v naravi preživeli nekateri psi, sploh taki, v katere je človek s »selektivno« vzrejo posegel tako močno, da je določenim pasmam na dolgi rok nakopal več škode kot koristi.
Psi so na žalost vse preveč pogosto žrtve trendov ter nerealnih človeških pričakovanj, prav verjetno tudi egoizma, ki je tako značilen za človeško vrsto. Prevečkrat stavimo na videz in pozabljamo, da imajo lahko nekatere luštne estetske lastnosti v resnici negativen vpliv na zdravje, a pogosto kljub vsemu še vedno vztrajamo pri svojem …
Ko sem pred časom na spletu naletela na te fotografije, ki primerjajo pasme med leti 1915 in 2012 oz. z današnjimi standarddi, se mi je zdelo, da bi jih bilo zanimivo podeliti tudi na ZHP-ju, saj sem prepričana, da bodo v vsakem izmed nas sprožile različne misli. Hkrati poudarjam, da nisem proti nobeni pasmi, daleč od tega – sem za zdravo pamet in zmernost – ne postavljam se v nobeno vlogo razsodnika, ki pravi, kaj je prav in kaj je narobe, se mi pa zdi ta tema in prispevek odlično izhodišče za razmislek o tem, kako in kam naprej.
7 prej/potem pasem psov
Ali človek res vedno poskrbi za dobrobit živali? Izviren zapis in fotografije pasem so povzete od tukaj.
Bullterier
Bullterier je danes znan po jajčasto oblikovani glavi, posebnem videzu, ki ga loči od večine drugih psov. A dobrih 100 let nazaj je imel bull terier popolnoma normalno oblikovano glavo in gobec. Čeprav so nedvomno posebni, naj bi drugačna oblika lobanje prinesla kar nekaj težav, med drugim odvečne zobe.
Baset
Baset je danes bližje tlom kot je bil 100 let nazaj. Njegove zadnje noge so krajše, ušesa pa daljša, ima tudi bistveno več kože kot včasih. Povešene oči so pogosto razlog za zdravstvene težave, povezane z očmi, nesorazmne noge z dolžino telesa vplivajo na zdravje hrbtenice.
Nemški bokser
Današnji nemški bokser ima občutno krajši gobček, ki je tudi nekoliko privzdignjen. Psi s kratkimi gobci (brahicefalični psi) imajo težave z uravnavanjem temperature v vročih dnevih, zakaj jim torej načrtno krajšati gobčke?
Angleški buldog
Angleški buldog naj bi bil po mnenju mnogih simbol vsega, kar gre lahko narobe, ko se v vzrejo vmeša človek z nenavadnimi idejami, potrebami in estetskimi željami. Telo je bolj čokato, gobec je še krajši in imajo bistveno več kože kot 100 let nazaj. Praktično nemogoče je, da bi se lahko parili/kotili brez zdravstvene pomoči.
Jazbečar
Jazbečar je imel nekoč primerne noge glede na njegovo višino. Danes ima bistveno daljšo hrbtenico in vrat, noge so krajše in včasih niti ne razločimo, kje se konča prsni koš in začnejo tla. Nesorazmerje med višino nog in dolžino hrbtenice naj bi pogosto vodilo v težave s hrbtenico (hernija diska).
Nemški ovčar
Mnogi kinologi med »uničene pasme« uvrščajo tudi nemškega ovčarja. Včasih so bili znani po atletski postavi, tehtali so okoli 25 kg, kar je 13 kg manj od današnjega nemškega ovčarja, ki ima med drugim bistveno bolj usločen hrbet; veliko je odvisno tudi od tega, ali gre za delovno ali vzrejno linijo.
Mops
Mops je še ena ekstremna brahicefalična pasma. Ljudje ga med drugim obožujejo tudi zaradi tega, ker ima dvojno »prifrnknjen« rep, kar je v bistvu posledica genetske mutacije in lahko vodi v paralizo. Današnji mops je bistveno bolj čokat, s še krajšim gobčkom kot nekoč, zanj so značilne težave s pritiskom, srcem ter druge težave, ki so značilne za kratkogobčne pasme.
Bernardinec
Bernardinec je bil nekoč manjši, danes ni več najbolj znan kot odlična delovna pasma, saj se hitro pregreje. Ima bistveno več kože kot včasih, pretirana velikost je prinesla dodatne zdravstvene težave.
Bonus: munchkin mačka
Gre za relativno novo pasmo mačk (vse uradne organizacije je ne priznavajo), ki je nastala na podlagi genske mutacije. Zaradi specifičnega videza, ki spominja na jazbečarja, njihova prilubljenost narašča, čemur piko na i doda še njihov karakter, saj naj bi slovele kot izjemno prijazne mačke. Ampak … kratke tačke vplivajo na številne zdravstvene težave, povezane s hrbtenico, razvojem artritisa in bolečim skakanjem. Je taka načrtna vzreja torej sploh odgovorna? Je povpraševanje po takih mačkah upravičeno ali je zgolj posledica človeških kapric in egoističnih željah po mački s posebnim, edinstvenim videzom? Kakšno vezo še ima taka mačka “z naravo” – OK, mutacija je naravna, ampak zakaj to naprej širiti?
Narava, naravno in načrtna vzreja
Prav zaradi tega se včasih sprašujem, zakaj in s kakšno pravico človek po eni strani tako zelo globoko posega v naravo, da končni rezultat v resnici z njo nima več dosti veze (estetika pred funkcionalnostjo – bi narava res ustvarila psa zato, da bi ), po drugi strani pa želi svoje stvaritve vrniti nazaj v naravo, ker psi v naravi ne bi (vstavi po želji) … hja, v naravi res ne bi, a med naravo in psom v naravi je tukaj tudi človek.
Verjetno se lahko tudi upravičeno vprašamo, kam je v teh primerih izginila tista vzreja, ki naj bi ohranjala “najboljše” od določene pasme. Ali, če povzamem zaključno misel avtorja izvirnega zapisa: “No dog breed has ever been improved by the capricious and arbitrary decision that a shorter/longer/flatter/bigger/smaller/curlier “whatever” is better. Condemning a dog to a lifetime of suffering for the sake of looks is not an improvement; it is torture.” Kaj pa vi menite?
Kot vedno, vabljeni h komentiranju – deljenju vašega mnenja in pogleda na to tematiko. Žaljivi komentarji in komentarji, ki jasno nakazujejo na to, da ste prispevek zgolj preleteli in ne prebrali, bodo izbrisani.
Pri nadaljnjem delovanju portala in kakovostnih vsebinah lahko pomagaš tudi ti. Kako? Preveri tukaj >>>
Dodaj odgovor