Alja Willenpart je (med drugim) inštruktorica v pasji šoli ZA PSA. Najprej je študirala tuje jezike, a jo je ljubezen do živali in prostovoljno delo v Zavetišču Ljubljana, prepričalo, da je vzporedno s študijem zaključila še srednjo veterinarsko šolo. Svoje znanje na področju kinologije je je nadgrajevala v tujini, tudi pri slavni kinologinji Turid Rugaas, pri kateri jo je najbolj očaral celosten pristop do psa. Alja meni, da je vsak pse nekaj posebnega in v sebi skriva čudovito osebnost.
“ZHP osebno” je predstavitvena serija kratkih vprašanj (in odgovorov) za ljudi, ki so tako ali drugače povezani z ZHP klubom. Da so super kot profesionalci že vemo, zato jih pa spoznajmo še po nekoliko bolj osebni plati. Ostale mini intervjuje si preberi tukaj >>>
Trenutna sestava tvojega živalskega krdela?
Trenutno mi družbo dela 5 podgan – Ivy, Mango, Filip, Načo in Čili.
Kako si “zajadrala” v kinologijo?
Že od malega sem si želela imeti psa, pa okoliščine tega žal niso dopuščale. Ko danes razmišljam o tem, ugotavljam, da v resnici ni nič slabega, prav nasprotno – ker nisem imela psa, sem začela iskati druge načine, kako bi s psi lahko preživela čimveč časa. Naletela sem na program sprehajanja v ljubljanskem zavetišču in se prijavila kot prostovoljka – sprehajalka. Zavetiški psi so res nekaj posebnega in šele ko delaš z njimi ugotoviš, kako malo pravzaprav veš o njih. Mene je to motiviralo, da sem se začela o psih dodatno izobraževati – sprva s prebiranjem različne bolj ali manj strokovne literature in udeležbo na predavanjih in seminarjih pri nas, kasneje tudi v tujini. Hobi se je kmalu prelevil v željo po profesionalnem delu s psi, zato sem se kasneje odločila za mednarodno izobraževanje IDTE pri Turid Rugaas. Pritegnila me je njena ljubezen do psov in način dela, ki temelji na razumevanju in upoštevanju psa kot celote. Pes ni robot, ni stroj za izpolnjevanje ukazov. Ni perfektnih psov, istočasno pa je prav vsak pes perfekten. Želim, da bi več ljudi razumelo, kaj pomeni biti pes in kakšne so resnično njegove potrebe. Neželeno vedenje in skrhani odnosi med psom in lastnikom so namreč posledica nerazumevanja in neizpolnjevanja osnovnih pasjih potreb. Pri ljudeh so posledice nezadovoljstvo, jeza ali celo sram, ker se njihov pes ne obnaša »po pravilih«, za pse pa so lahko posledice še mnogo hujše. Z delom v pasji šoli zato želim predvsem izobraziti ljudi ter jim pomagati z razumevanjem in prijazno (pre)vzgojo psov. Moj cilj je srečen pes s srečnim skrbnikom – in prazna zavetišča za živali.
Kaj te najbolj boli pri delu, ki ga opravljaš?
Najbolj neprijetno je zame dejstvo, da nekaterih ljudi ne moreš prepričati ne glede na to, kako se trudiš. Treba je vedeti, da »instant« rešitve pri vzgoji psa ne obstajajo. No, obstajajo, ampak običajno niso psom prijazne. In najhuje je, kadar ljudje odnehajo oziroma že na začetku niso pripravljeni uvesti (pogosto zelo preprostih) sprememb, ki bi jih pes potreboval za boljše počutje – ker sprememba ni vidna takoj.
Kaj pri v tvojem delu predstavlja največjo nagrado?
Srečen pes in zadovoljen skrbnik – nič ni lepšega.
Tvoje stališče do sveže hrane za pse je …
Jo zelo zagovarjam in opažam pozitiven vpliv sveže hrane tudi na vedenje psov. Seveda je vsak pes drugačen in kar odgovarja enemu, ne odgovarja nujno drugemu in tudi tukaj ni nekih univerzalnih rešitev. Mislim pa, da se z nekaj truda najde »nebriketirana« opcija za vsakega psa.
Komplementarna veterina in klasična veterina: sodelovanje ali tekmovanje?
Sodelovanje. Se mi zdi, da je pri nas celosten pristop k zdravljenju psov še precej v povojih v primerjavi s tujino in upam, da bomo v prihodnosti tega videli vse več.
Če bi lahko bralcem dala samo en nasvet v zvezi s psi, kaj bi napisala?
Pozanimajte se (o vsem! 🙂 ), preden pripeljete psa domov. O zdravju, o pasmi, o potrebah psa, o vzgoji mladiča (mogoče bo za vas primernejši odrasel pes?), o prehrani, o gibanju, o … Pa ne iz poplave nasprotujočih si mnenj na internetu. Poiščite strokovnjaka in se pogovorite z njim. No, to sta najbrž že dva nasveta …
Kaj meniš, kaj so odločilni pogoji za zdrave in srečne pse in kako lahko skrbniki nanje vplivamo?
Pes, ki živi pravo pasje življenje, je srečen pes. Pogosto slišim, da je vse, kar pes potrebuje, »ljubezen in kavč.« Ni res, pes potrebuje mnogo več. Potrebuje razumevanje, spoštovanje in izpolnjevanje njegovih osnovnih potreb: kvalitetna hrana, voda, lulanje/kakanje po potrebi, pasja in človeška družba, mentalna stimulacija, možnost izbire in svobodno gibanje. Ko te potrebe poznamo in zares razumemo, je naloga skrbnika »le« še najti pravo razmerje med vsem na način, ki odgovarja tako skrbniku kot psu.
Kdaj se lahko pasji skrbniki obrnemo nate?
Pravzaprav kadarkoli – če se za psa šele odločate, vam lahko svetujem o tem, kakšen pes bi bil za vas primeren in kako se nanj najbolje pripraviti. Ko je pes že pri vas, vam lahko z vzgojo pomagam individualno ali na skupinskih tečajih za mladičke in odrasle pse. Še ena zabavna aktivnost, ki jo ponujamo v pasji šoli ZA PSA je tečaj sledenja oziroma iskanja pogrešanih oseb. Name pa se lahko obrnete tudi za odpravljanje vedenjskih težav oziroma za pomoč pri prevzgoji psa.
Alja oz. Pasja šola ZA PSA je članica ZHP Kluba, kar pomeni, da imajo člani ZHP kluba posebne ugodnosti. Še nisi del naše kosmate družine? Postani del naše kosmate družine še danes >>>
Pri nadaljnjem delovanju portala in kakovostnih vsebinah lahko pomagaš tudi ti. Kako? Preveri tukaj >>>
Dodaj odgovor