Na predzadnjem druženju preteklo soboto smo se dotaknili nekoliko drugačne tematike, odnosa med človekom in psom. Vsi pasji skrbniki se trudimo biti dobri vodniki našim psom, čeprav je, kot smo videli, pomen “dobrega vodnika” zelo relativen in v veliki meri odvisen od naših pričakovanj, ki jih gojimo do psa. Predavanje je vodila Manca Černigoj, kinološka inštruktorica, ki zagovarja alternativne pristope šolanja in v dobri uri in pol nam je pokazala, zakaj je klasična teorija dominance preživeta, kako se v stresnih trenutkih pri psih sprožijo primarni odzivi ter kako na življenje in šolanje psa lahko vpliva že izbira opreme.
Zakaj klasična teorija dominance v resnici ne zdrži?
Če želimo razumeti in izboljšati odnos s psom, se moramo najprej znebiti nekaterih čvrsto zakoreninjenih teorij, ki so se razvile v zadnjih desetletjih in se, vsaj v tujini, že postopoma opuščajo. Čeprav ni dvoma, da so si psi genetsko blizu z volkovi, moramo razumeti, da je med volkom in psom nekaj tisočletni proces udomačevanja. Raziskave, iz katerih izhaja priljubljena teorija dominance, so bile narejene v 30-ih in 40-ih letih prejšnjega stoletja, na volkovih v ujetništvu. Tako okolje (ujetništvo) pa ni naravno in posledično tudi ne more pokazati realne slike obnašanja volkov v sobivanju s človekom, kaj šele psov. Kot je Manca poudarila, tudi vse novejše raziskave kažejo, da si volkovi v tropih vodilne pozicije pridobivajo s spoštovanjem in izogibanje konfliktov je na prvem mestu.
Prav zaradi tega je malo verjetno, da bi nas pes kar tako želel nadvladati in da bi v odnosu z njegovim vodnikom iskal konflikte; (nezaželeno) vedenje, ki se pri psu pokaže navzven, je vedno samo vrh ledene gore in nikoli ni odvisno samo od šolanja, temveč tudi od genetike, staršev, življenja mame, predporodnega in poporodnega okolja ter vse druge prtljage, ki jo pes prinese s sabo in v naše življenje.
Stres sproži predvsem primarne odzive
Primarni odzivi psov so znani kot 5 F (fight, flight, fool around, freeze, faint / boj, beg, norčavost, zamrznitev, omedlevanje) in do njih običajno pride, ko je pes v stresni situaciji. Stres ter tolerančni nivo stresnih situacij je relativen in je lahko posledica različnih dejavnikov (negotovost, nesporazum, nepoznano, neuspeh, slabo fiziološko počutje), a kar je najbolj pomembno: v fazi primarnega odziva je edina funkcija psa »preživetje«. Ko je pes v enem izmed takih afektov, se ni sposoben učiti, zato je kakršnokoli nagrajevanje ali kaznovanje v takih trenutkih popolnoma brezpredmetno in na dolgi rok neučinkovito. Kot dober vodnik pa moramo take situacije prepoznati, jih predvideti in seveda preprečiti.
Fotoutrinki
Bodimo ambasadorji naših psov in ne “klasični” vodja krdela
Dober pasji skrbnik bo v prvi vrsti ambasador svojega psa, prepoznal bo pasje potenciale in šibke točke ter temu prilagodil (svoja) pričakovanja, šolanje in aktivnosti. Vedno se moramo zavedati, da je vsak pes unikaten, zato ne moremo postaviti generičnih ciljev, napredek moramo spremljati in ocenjevati individualno, saj so izhodišča psa in njegovega vodnika pogojena s sposobnostmi obeh. Prav gotovo pa je skrajni čas, da se znebimo prepričanja o tem, kako nas psi želijo nadvladati. So se psi res pridružili ljudem zato, da bi nas nadvladali?
Nikar ne zamudite zadnje delavnice v tej sezoni: popoln obrok za psa.
Pri nadaljnjem delovanju portala in kakovostnih vsebinah lahko pomagaš tudi ti. Kako? Preveri tukaj >>>
Latest posts from Lena Gregorčič
- Svinjsko meso za pse: primerno ali ne? - 27 februarja, 2024
- Ali vse to res spada med počlovečevanje živali? - 29 januarja, 2024
- Skrivno življenje domačih ljubljenčkov - 22 januarja, 2024
Dodaj odgovor