Clean label project je ameriška neprofitna in neodvisna organizacija, ki si prizadeva za transparentnost deklaracij in sestavin v hrani, zato so z laboratorijskim testiranjem analizirali, kaj vse se dejansko skriva v popolni, naravni in human grade suhi in mokri hrani za živali. Ker gre za ameriško organizacijo, je na seznamu veliko hrane, ki jo pri nas ne poznamo, rezultati pa so upravičeno zaskrbljujoči, saj so v komercialni hrani za pse in mačke odkrili snovi, ki tam ne bi smele biti niti pod razno.
Namen organizacije pa je zelo jasen: ozaveščanje potrošnikov, da zahtevajo najboljše – nenazadnje smo potrošniki tisti, ki imamo v rokah škarje in platno: če bomo zahtevali najboljše, bomo to tudi dobili, sicer pa …
71 proizvajalcev, 900 + produktov, 130 + toksičnih snovi
Ekipa strokovnjakov je pod drobnogled vzela 71 proizvajalcev hrane za živali in njihovih podvrst hrane – skupaj več kot 900 produktov! Vzorce so analizirali za več kot 130 toksičnih snovi, med drugim težke kovine, BPA, pesticide, antibiotike in druge karcinogene snovi, ki vplivajo na zdravje ljudi in živali in med drugim našli:
- Kadmij – aktivna komponenta v baterijah.
- Pesticidi – kemikalije, ki se uporabljajo pri ubijanju insektov
- Arzenik – verjetno vsi vemo, da se je vsa včasih uporabljal kot aktivna sestavina v strupu za podgane
- Svinec – težka kovina, ki ima širok spekter uporabe, včasih so ga uporabljali kot gradbeni material in vodovodne cevi, dokler niso ugotovili, da je v bistvu zelo strupen.
- BPA – spojina, ki se uporablja za izdelavo nekaterih vrst plastike. Med drugim naj bi povzročal hormonske spremembe, zato kupujemo produkte, ki so brez BPA.
- Živo srebro – težka kovina, gotovo vsi poznamo klasični termometer z živim srebrom, ki je v nekaterih državah že prepovedan.
- Krom – v velikih količinah je karcinogen.
- Nikelj – med drugim se uporablja pri proizvodnji kovancev.
- Akrilamid – relativno nova snov, ki sojo odkrili na začetku tisočletja, leta 2010 ga je Evropska agencija za kemijo dodala na seznam snovi, ki zbujajo skrb. Nastaja predvsem pri pečenju škrobne hrane (krompir, čips …)
Skratka, zelo okusne in vrsti primerne sestavine, ki lahko ob dolgotrajni izpostavljenosti povzročijo nemalo zdravstvenih težav: od kronične odpovedi ledvic, jeter, raka do kroničnih težav s črevesjem, srcem in celo nevrološke motnje. Jasno je, da je popolnoma nemogoče živeti neoporečno življenje in smo praktično vsak dan izpostavljeni takim in drugačnim škodljivim snovem. Že samo cigaretni dim vsebuje kadmij, arzenik in svinec, a kot so pri Clean Label Project izpostavili, nekatera hrana za živali vsebujejo višjo vsebnost naštetih snovi kot pa cigaretni dim! Zdaj pa si predstavljajte, da dan za dnem, teden za tednom, mesece za mesecem … jeste »popolno hrano«, ki sicer vsebuje nekaj arzenika in težkih kovin.
Več o samem projektu, metodologiji, najboljše in najslabše ocenjeni hrani pa tukaj: http://www.cleanlabelproject.org/
Kritike raziskave
Za dobrim konjem se vedno praši in podobno se dogaja tudi z omenjeno raziskavo oz. organizacijo: nasprotniki ji, ironično, očitajo netransparentnost podatkov. Na njihovi spletni strani lahko namreč samo zasledimo ocene določene hrane – pri dobro ocenjeni hrani to verjetno ni problem, za slabše ocenjeno hrano pa nimamo podatkov, katere toksične snovi naj bi dejansko vsebovala. Clean Label project na očitke odgovarja, da so se za tovrstem sistem ocenjevanja odločili zato, da bo potrošnikom bolj jasen in razumljiv. Skratka, dostopa do »raw data« nimamo, zato se lahko tudi upravičeno vprašamo, kako je recimo Friskies hrana za mačke dobila oceno 5 zvezdic 🙂
Seveda pa si lahko zatisnemo oči in rečemo, da se to dogaja samo v Ameriki, da je Evropa, sploh Slovenija popolnoma varna, pri nas se to ne more zgoditi in je vse, kar najdemo naših policah, bistveno drugačno in zdravo. Nenazadnje se lahko tudi (upravičeno) sprašujemo o verodostojnosti raziskave in popolnoma legitimno sklenemo, da navkljub vsemu obstaja premalo trdnih dokazov, da bi lahko potegnili kakršenkoli objektiven zaključek. Živimo v času, ko je prav tisto, za kar se odločimo; škoda samo, ker psi ne morejo izbirati, kaj bi jedli in se v njihovem imenu odločimo sami – seveda tako, da je najboljše … za nas.
Pri nadaljnjem delovanju portala in kakovostnih vsebinah lahko pomagaš tudi ti. Kako? Preveri tukaj >>>
Dodaj odgovor