Pretekli teden so nekatere tuje spletne medije in eno izmed naših spletnih strani preplavile informacije o škodljivosti in nevarnosti surove hrane za pse, ki naj bi postajala trend, saj naj bi jo pasji skrbniki preferirali nad briketirano hrano.
Povod za omenjene novice je bila pred kratkim objavljena nizozemska raziskava, kjer so avtorji iskali potencialne zoonoze nevarnosti v povezavi s hranjenjem živali s surovo hrano. V manjšem delu različnih vzorcev komercialno pripravljene surove hrane za pse so odkrili določene parazite in patogene bakterije. To je bil očitno dovolj dober razlog, da so različne medijske hiše strnile zaključek, da je hranjenje živali s surovo hrano nevarno. Nevarnosti pa naj ne bi bil izpostavljeni samo psi, temveč tudi njihovi skrbniki, saj naj bi obstajala nevarnost, da pride do prenosa patogenih bakterij s psa na skrbnika. Povzetek raziskave je brezplačen in si ga lahko preberete tukaj, za poln dostop je treba članek kupiti.
Žal živimo v času, ko se na spletu vse vrti okoli klikov in prikazov, ki so običajno odločilen podatek za večino oglaševalcev (€), relevantnost informacij pa je pri klikbajterskih objavah sekundarnega pomena (če sploh).
Proizvajalci in prodajalci surovega mesa pri nas s katerimi sodelujem ali sem sodelovala, jamčijo za neoporečnost sestavin, meso je prav tako veterinarsko pregledano. Če pa psu sami pripravljamo hrano in kupujemo meso v mesnici, ga bomo pred hranjenjem seveda zamrznili. Toliko bolj moramo biti pozorni pri mesu, ki ga dobimo preko nekomercialnih kanalov in za katerega vemo ali sumimo, da ni ustrezno veterinarsko pregledano.
Sicer pa si upam trditi, da vsi poznamo osnovni higienski minimum, ki se ga moramo držati, ko pripravljamo surovo meso. Da bi prišlo do prenosa patogenih bakterij namreč ne potrebujemo psa, dovolj je že, da za kosilo pripravimo piščančji zrezek, pult in rezalno desko pa potem iz neznanega razloga poližemo in ne počistimo 🙂
Ne pozabimo tudi na redno umivanje pasje posode (po vsakem obroku) in če pes raztrese hrano okoli posode, lahko tla zaščitimo s plastično podlogo/prtičkom, ki ga z lahkoto speremo in operemo.
Riziko vedno obstaja, tudi če psa hranite z briketi. Na tujih trgih je že večkrat prišlo do odpoklica briketirane hrane, ker so v njej odkrili prisotnost salmonele. No, pa tudi še kaj drugega, ampak pustimo to zdaj ob strani. Zgovorna je tudi neodvisna ameriška analiza različnih vrst komercialne hrane za živali, čeprav je tudi ta raziskava požela kar nekaj kritik.
Na očitke, da ni dokazanih koristi surove hrane, pa se lahko samo vprašam, ali človeštvo res potrebuje dokaze, da je domača mineštra bolj zdrava kot juha iz vrečke?
Skratka – po pameti in s kritično distanco do vsega, kar zasledimo na spletu, tudi na ZHP-ju, da ne bo pomote.
Pri nadaljnjem delovanju portala in kakovostnih vsebinah lahko pomagaš tudi ti. Kako? Preveri tukaj >>>
Latest posts from Lena Gregorčič
- Svinjsko meso za pse: primerno ali ne? - 27 februarja, 2024
- Ali vse to res spada med počlovečevanje živali? - 29 januarja, 2024
- Skrivno življenje domačih ljubljenčkov - 22 januarja, 2024
Nadja
Navadno ne komentiram, tokrat pa se moram oglasiti. Tisto z lizanjem pulta mi je res všeč.
Kar se tiče surovega mesa pa me zanima naslednje. Tatarski biftek je surovo meso (in začimbe…). Na nobeni embalaži nisem zasledila opozorila, da je nevarnost prisotnosti patogenih bakterij in organizmov. ??? Tudi biftke jemo pri naši hiši zelo radi na pol pečene. Karpačo je tudi surovo meso……
Nekje sem prebrala, da psi niso občutljivi na salmonelo zaradi krajšega prebavnega traku. Ali je to res, ne vem, jaz naši zverini privoščim kakšno svežo perutničko ali piščančji vrat. Nikoli še ni bilo problemov.
Sicer pa doma silno pazimo, da ima čisto skledo, svežo vodo…, ko pa naši kosmatinci pridejo v naravo, pa je najboljša vodo (z okusom) iz luže, potoka…Doma smuknemo na vrt pogledat, če je kje kaj deževnice. In če se da vranam ukrasti fajn poblatano kost, je veselje neizmerno.
Otroci morajo priti v stik s “svinjarijo” za dober razvoj imunskega sistema in manj alergij. Mislim, da je tudi pri naših kosmatincih podobno.
Lena Gregorčič
Pozdravljeni Nadja, hvala za komentar 🙂 Če bi bili psi tako zelo občutljivi, verjetno ne bi preživeli že več 10 000 let. Podobno kot pri ljudeh, moramo paziti pri mladih/starih in kroničnih bolnikih oz. takih, ki imajo oslabljen imunski sistem, za vse ostalo pa je treba uporabit zdravo pamet.
Tudi pri nas doma jemo biftek, pa suši in tiramisu … se držimo osnovnih pravil rokovanja z občutljivimi živili in zaenkrat še ni bilo nobenih težav.
Naj tako tudi ostane! 🙂