Upam si trditi, da je drobovina za psa (poleg kosti) ena izmed sestavin, ki je v pasji hrani najpogosteje slabo razumljena in še pogosteje napačno uporabljena. Tako da naj že takoj na začetku izpostavim dva najpogostejša mita ter odgovora nanju:
- DA, drobovina za psa je nujen sestavni del uravnoteženih obrokov surove hrane.
- NE, surova hrana za pse ne more in ne sme biti sestavljena izključno iz drobovine.
Toliko na kratko, na dolgo in široko pa kot vedno – spodaj 🙂
Prezrta, a nujna sestavina za uravnotežene obroke
Drobovina je cenovno ugodna, a (pre)pogosto spregledana in prezrta sestavina zdravih in uravnoteženih obrokov. Včasih je bila redno tudi človeških krožnikih, s katerih pa je izginila, najverjetneje zato, ker je s seboj nosila prizvok hrane za prebivalstvo, ki si ni moralo privoščiti golaža in zrezkov.
Ker sami ne jemo več drobovine in svoje prehranske ideje pogosto prenašamo v pasje sklede, na organe kot del pasjih obrokov zato pogosto pozabljamo. Pa ne bi smelo biti tako! Če vam je ljubše, lahko greste po informacije še globlje v preteklost: predniki naših psov so v naravi pojedli celoten plen, torej tudi tudi njegovo drobovino.
Drobovina za psa je v surovi hrani pomembna sestavina uravnoteženih pasjih obrokov, saj je (sploh v primerjavi z mišičnino) odličen in bogat vir različnih vitaminov (topnih v maščobi, A, D, E), mineralov ter mineralov v sledovih. Vsebnost hranilnih snovi je različna od živali do živali ter glede na organ, ki ga hranimo (npr. srce je bogato s tavrinom, nujna sestavina doma pripravljenih surovih obrokov za mačke!), zato je ključnega pomena, da psom ponudimo različne organe ter tako poskrbimo za pester vnos različnih hranilnih snovi.
Kaj spada pod drobovino?
Jetra, ledvice, pljuče, možgani, srce, jezik, testisti, vampi … Uporabite lahko drobovino vseh živali, ki jih vaš pes sme uživati, torej govedo, jagnjetina, perutnina, kunec, konj … Jetra so daleč najbolj priljubljena in so pravo superživilo!
Drobovina za psa: kaj DA in in kaj NE?
Drobovina za psa predstavlja manjši del obroka, v hrano jo dodajamo nekajkrat tedensko. Z dodajanjem začnemo počasi, če se pes komaj navaja na surovo hrano, jo začnemo dodajati približno po 14-ih dnevih novega načina hranjenja. Na začetku lahko sproži še dodatne prebavne težave, česar pa seveda nočete.
Količina organov v pasji hrani
Načeloma velja, da drobovina naj ne bi predstavljala več kot 10 % obroka. Pri tem se morate zavedati, da je to neka splošna usmeritev, ki izhaja predvsem iz hranjenja psa po modelu celega plena, kjer so priporočena razmerja za surov obrok 80 % mišičnega mesa, 10 % mesnatih kosti in 10 % organov (drobovine). Različni načini in teorije hranjenja psa s surovo hrano imajo lahko zato tudi različna priporočila, kar se tiče razmerji med drobovino ter ostalimi sestavinami, pri čemer se nekateri povzpnejo tudi do kar 25 % obroka.
Komu boste sledili je predvsem vaša stvar. Po mojih izkušnjah in izkušnjah drugih bralcev ZHP-ja, je 10 % drobovine v obroku odlično izhodišče, ki ga lahko po potrebi rahlo povečate ali zmanjšate. Prevelika količina organov v surovi pasji hrani lahko namreč hitro privede do driske, ki se je rešimo tako, da psa nekaj časa ne hranimo z organi oz. količino organov zmanjšamo. Prav gotovo pa ni priporočljivo, da psu takoj ponudite obrok, ki je praktično sestavljen iz tretjine organov.
Pri tem sta izjema srce in vampi, ki ju lahko ponudimo kot samostojni obrok (srce sicer štejemo med organe, a je mišica, o zelenih vampih pa je na ZHP-ju že veliko napisanega).
Kako pogosto dodajati organe?
Idealno bi bilo, da bi jih v manjši meri vsak dan. V praksi je običajno tako, da jih skrbniki v obroke dodajajo 4-krat tedensko ali vsak drugi dan. Najbolj idealno je, če jih psu ponudite tisti dan, ko so na meniju tudi kosti in tako poskrbite za odlično prebavo – mesnate kosti lahko iztrebek nekoliko “osušijo”, organi pa ga “zmehčajo”, tako da ko pogruntate idealno kombinacijo količine za vašega psa, ste na konju!
Za konec še PRO ideja za shranjevanje drobovine
Organi so hitro pokvarljivi, zato jih jaz spravim v skrinjo takoj, ko jih kupim; običajno jih narežem na majhne koščke in spravim v silikonske modele za ledene kocke. Organov ne kupujem na zalogo, strokovnjaki namreč pravijo, da je 14 do 21 dni optimalen čas za porabo zamrznjene drobovine.
Upam, da se bo drobovina zdaj pogosteje pojavila v pasji skledi in da ne bo več povzročala prebavnih težav – sploh zdaj ko veste, da mora biti vedno v manjši količini in da z uvajanjem začnete postopoma!
Pri nadaljnjem delovanju portala in kakovostnih vsebinah lahko pomagaš tudi ti. Kako? Preveri tukaj >>>
Latest posts from Lena Gregorčič
- Svinjsko meso za pse: primerno ali ne? - 27 februarja, 2024
- Ali vse to res spada med počlovečevanje živali? - 29 januarja, 2024
- Skrivno življenje domačih ljubljenčkov - 22 januarja, 2024
Borut Bric
Pes je v osnovi volk in njegov prebavni sistem se ni kaj dosti spremenil od udomačitve, vsaj ne pri večini pasem. Volk je eden redkih plenilcev, ki poje cel plen, vključno s kožo in kostmi. Naš pes večkrat dobi samo drobovino in čisto super jo prebavlja. Jo pa zmešam z zelenjavo in sadjem, drobovina nekje 80%, ostalo zelenjava in zelišča, pa kako jabolko. Ko bratranec kolje jagenjčke, dam psu ušesa, glavo, kožo skupaj z dlako, spodnji del nog skupaj s parklji in poje vse. Ravno tako poje že rahlo smrdeče meso, enako kot v naravi. Tudi volk poje z veseljem mrhovino. Jajce mu dam celo in ga poje skupja z lupino. Zdrav ko dren.
Ne razumem, kakšna je razlika med globoko zamrznjeno drobovino in mišico in zakaj bi se drobovina na -25 c kaj drastično bolj kvarila kot mišica na isti temperaturi. Res pa počasi izgublja določene vitamine. Ma to so malenkosti in optimalno bi bilo itak, da bi hranili psa vedno s svežo hrano, kar je pa v praksi za veliko večino nemogoče.