Ali veste, da naj bi bila hidroterapija, terapija z vodo, poznana že 2400 let pred našim štetjem? Njene terapevtske učinke so poznali in izkoriščali že Grki in Rimljani, ko so gradili javna kopališča in zdravilišča. Nadvse koristna in učinkovita pa je tudi za živali, zlasti pse.
Veterinarka Tina Pihlar je bila tik pred odprtjem centra za veterinarsko hidroterapijo in rehabilitacijo, ko ji je korona prekrižala načrte, a nič zato: otvoritev so zamaknili in zdaj HepiFit že sprejema prve paciente, ki imajo najrazličnejše težave – od kroničnih bolečin do posto-operativne rehabilitacije – vse to s pomočjo hidroterapije, metode, ki jo lahko natančno spoznate v spodnjem intervjuju.
Mislite, da je to spet nek nov trend? Kot mi je Tina povedala, je hidroterapijo v bazenu kot del rehabilitacije za živali, prva ponudila veterinarska klinika v Londonu. In kot mi še pojasni, so nekateri rehabilitacijski centri po svetu, ki izvajajo terapijo v vodi, skrbnikom živali na voljo že več kot 25 let ter doda, da pri nas s hidroterapijo šele začenjamo in jo (pre)počasi vključujemo v rehabilitacijo naših živali. No, dajmo to malo spremeniti, kaj pravite? 🙂
Vabljeni k branju pogovora s Tino, ki ima poleg klasične veterinarske izobrazbe (in dolgoletnim delom v ambulanti) še HSA diplomo – diploma iz hidroterapije za male živali – trenutno edina v Sloveniji.
Hidroterapija ima očitno bogato zgodovino, podobno kot ostale stvari tudi k nam prihaja z zamikom – ampak važno, da je prišla! Tina, prosim, povej mi malo več o tem, zakaj voda oz. hidroterapija tako blagodejno vpliva na zdravje nas in naših živali?
Vodna terapija je bila zasnovana v terapevtske namene zaradi delovanja vzgonske sile vode na telo, zaradi česar je telo v vodi navidezno lažje oziroma nudi voda telesu večjo podporo. Posledično se zmanjša obremenitev na sklepe ali poškodovano področje, kar omogoča vadbo z manj bolečine. Poleg tega vpliv fizikalnih lastnosti vode (viskoznosti, rezistence in vzgona) ustvari okolje za kontrolirano izvajanje gibov, saj se podaljša reakcijski čas, zaradi česar ima žival v vodi več časa za vzpostavitev ravnotežja. Možnost padca ali poškodbe je tako minimalna. S hidroterapijo, in sočasnim izvajanjem ostalih rehabilitacijskih metod, pospešimo okrevanje živali po poškodbi, operaciji ali obolenju, izboljšamo oziroma vzdržujemo telesno kondicijo in pomagamo pri izgubi odvečne telesne teže. Prav tako lahko zmanjšamo morebitno bolečino, izboljšamo kondicijo in kvaliteto življenja pri starejših živalih.
V Veliki Britaniji je potrebno za poklic hidroterapevta za male živali pridobiti certifikat oziroma diplomo, saj je potrebno pokazati kar nekaj znanja iz različnih področij, in sicer o fizikalnih lastnostih vode, ki vplivajo na telo, pravilni uporabi opreme in pripomočkov, anatomiji malih živali, obolenjih, poškodbah in vrstah operacij, ki se izvajajo, indikacijah in kontraindikacijah za hidroterapijo, poznavanju prve pomoči za živali, nege vode, kot seveda o sami pripravi pacienta na terapijo in njenem izvajanju z različnimi pripomočki in hidroterapevtskimi tehnikami.
Kako pa v praksi zgleda, če pridem s psom na hidroterapijo? Kako poteka terapija in koliko časa traja?
Pred začetkom terapije mora lastnik pri veterinarju, ki ga obiskuje njegova žival, pridobiti diagnozo za stanje, obolenje oziroma poškodbo, zaradi katere naj bi žival obiskovala hidroterapijo. Glede na vrsto obolenja oziroma vrsto poškodbe se nato dogovorimo za prvi obisk v najkrajšem možnem času oziroma po določenem času po posegu ali zdravljenju, ki je priporočljiv za izvajanje vodne terapije.
Med tem časom svetujemo obiskovanje drugih rehabilitacijskih metod, kot so elektroterapija, laserska terapija in fizioterapija. Pri prvem obisku se z lastnikom najprej pogovorimo o zdravstvenem stanju njegovega psa, ga pregledamo in naredimo načrt rehabilitacije. Preden gre pes na podvodno tekalno stezo mu namestimo oprsnico ali rešilni jopič in ga potuširamo.
Nato se za vsakega pacienta, glede na pasmo, starost in zdravstveno stanje, določi ustrezno višino vode, hitrost steze, čas trajanja aktivnosti in počitka, število intervalov in hidroterapevtsko tehniko brez ali z uporabo pripomočkov. Med potekom terapije ni žival nikoli sama, ampak je na podvodni tekalni stezi vedno prisoten hidroterapevt, ki s pacientom izvaja fizioterapijo v vodi. Priporočena je tudi prisotnost lastnika, ki stoji pred stezo in spodbuja svojo žival z igračo ali priboljškom. Terapijo zaključimo s ponovnim tuširanjem in sušenjem. Trajanje same terapije na podvodni tekalni stezi je odvisno od fizične sposobnosti pacienta, in sicer lahko na začetku traja približno 15 minut, pozneje pa se čas terapije podaljša na 20 oziroma 30 minut. Če v čas terapije vključimo še pripravo pacienta, tuširanje in sušenje ob koncu, lahko rečemo, naj si lastnik za hidroterapijo vzame 45 minut oziroma 1 uro.
Če želimo, da bo rehabilitacija uspešna oziroma, da bodo učinki rehabilitacije opazni in dolgotrajni, je potrebno, da se žival udeleži najmanj 8 terapij (časovno to pomeni 1 mesec, če je interval 2-krat tedensko oziroma mesec in pol, če interval vmes prilagodimo na 1-krat tedensko). Po vsaki osmi terapiji ponovno izvedemo meritve okončin in trupa ter gibljivosti sklepov in jih primerjamo z začetnimi meritvami. Na ta način ocenimo napredek okrevanja živali in določimo nadaljnje cilje. Glede na vrsto obolenja oziroma vrsto poškodbe pa se terapijo lahko priporoča še v naslednjem mesecu ali dveh, s tem, da se interval obiskovanja pogosto zmanjša na 1-krat tedensko in pozneje lahko tudi enkrat na 14 dni oziroma tri tedne.
Pri nekaterih kroničnih obolenjih gibal ali pri vzdrževanju telesne teže ali kardiovaskularne kondicije pa se hidroterapijo priporoča doživljenjsko, saj ugodno vpliva na zdravje in počutje živali- zmanjša se potreba po protibolečinskih zdravilih, vzdržuje se gibljivost sklepov, mišična masa in moč.
Kaj pa tisti psi, ki se sicer ne kopajo radi v vodi? Jim lahko pomagaš ali je bolje, da se zanje najde katera druga (podporna) terapija?
Seveda se najdejo tudi taki psi, ki vode ne marajo. V tem primeru bi hidroterapija zanje predstavljala prevelik stres, zato se z lastnikom pogovorimo o drugih možnostih rehabilitacije, kot so klasična fizioterapija, elektroterapija, terapija z laserjem in razne vadbene tehnike in vaje, ki jih lastniki lahko izvajajo s psom v domačem okolju.
Ali terapije kombiniraš še s katerimi drugimi metodami – pripomočki in zakaj?
Če pes potrebuje protibolečinsko in protivnetno terapijo oziroma če želimo pospešiti proces celjenja, lahko v rehabilitacijo vključimo terapijo z laserjem. Prav tako lahko za blažitev akutne ali kronične bolečine ter za sprostitev zakrčenih mišic uporabimo transkutano elektro-nevro stimulacijo (TENS) ali elektroakupunkturo oziroma nevromuskularno stimulacijo (NMES) za stimulacijo mišic ob delni ali popolni ohromelosti in za krepitev mišic.
Omenjene metode izvajamo sočasno s hidroterapijo ali v času, ko za žival še ni priporočljivo takojšnje obiskovanje terapije v vodi (npr. takoj po operaciji) in jih kombiniramo z manualno terapijo (masažo, pasivnim razgibavanjem sklepov) in drugimi vadbenimi tehnikami. Naj še omenim, da lahko z laserjem terapiramo tudi druge živalske vrste, npr. mačke, kunce, glodavce, tudi konje in druge. Kot sem zasledila v tujini, pa se hidroterapije udeleži tudi kakšna mačka, ki se, seveda, ne boji vode.
Kaj pa, če bi si želeli preventive? Je hidroterapija za pse kot preventiva sploh smiselna?
Seveda lahko pes obiskuje hidroterapijo tudi preventivno, kar se še posebej priporoča za starejše pse, saj bodo na ta način vzdrževali oziroma izboljšali telesno kondicijo, mišično maso in gibljivost sklepov ter vzdrževali telesno težo. Prav tako lahko predstavlja dobro fizično in mentalno stimulacijo za zelo aktivne pse.
Kdo je pa po tvojih izkušnjah najboljši kandidat za hidroterapijo: artirtičen pes v začetnem stadiju ali pes pri 14. letih, ki še komaj hodi? In kdaj je optimalen čas, da se hidroterapija za psa lahko začne izvajati po operaciji?
Hidroterapijo bi priporočila tako psu z začetno obliko artritisa kot tudi štirinajst letnemu psu z oteženo hojo. Pri prvem bi z izvajanjem fizioterapije v vodi vzdrževali gibljivost sklepa, lajšali bolečino in vzdrževali mišično maso in moč. Pri drugem bi na podvodni tekalni stezi ustvarili fizikalne pogoje, ki zagotavljajo največji vzgon (visoka voda, uporaba rešilnega jopiča), s čimer bi telesu nudili največjo oporo. Posledično bi se zmanjšala obremenitev na sklepe, zaradi česar bi pes, z manj bolečine kot na kopnem, pridobival na mišični masi in kondiciji, kar je pomembno za normalno delovanje gibalnega sistema in za kvalitetno življenje starejših živali.
S terapijo v vodi lahko pričnemo po 14 dneh oziroma 3 tednih po operaciji, ko se odstranijo šivi in je operacijska rana že lepo zaceljena.
Če hidroterapijo postaviva ob bok drugim “podpornim terapijam”, kot so različne masaže, pa tudi akupunktura, ki ima lahko denimo protibolečinsko delovanje – v katerem primeru meniš, da naj se skrbnik psa odloči zanjo. Ali – če vprašam drugače – ob poplavi različnih terapij – zakaj se odločiti za hidroterapijo?
Hidroterapijo priporočam vsem lastnikom, čigar žival ima kakršnakoli obolenja gibal in živčevja ali poškodbe mehkih tkiv in potrebujejo konzervativno zdravljenje oziroma rehabilitacijo po operaciji. Prav tako je namenjena živalim s prekomerno težo, s slabšo kardiovaskularno vzdržljivostjo, starejšim živalim s slabšo kondicijo, mladim in zelo aktivnim psom za fizično in mentalno stimulacijo.
Hidroterapija za pse nudi, poleg lajšanja bolečine, mišičnih krčev oziroma otrdelosti mišic, tudi izboljšanje gibljivosti sklepov, krepitev mišic, izboljšanje propriocepcije (zavedanja gibanja, drže, spremembe ravnotežja) in kardiovaskularne kondicije kot tudi pomoč pri zmanjšanju telesne teže. Na kratko, s hidroterapijo povrnemo, ohranjamo ali izboljšamo funkcijo gibalnega sistema.
Če vas zanima hidroterapija za pse in naročanje, se obrnite neposredno na Tino; kontaktne podatke najdete na spletni strani hepifit.si, da boš pa vedno na tekočem, ji lahko slediš tudi na FB strani HepiFit
Dodaj odgovor