Homeopatija je v zadnjih letih postala precej popularna in do homeopatskih zdravil ima praktično dostop vsak od nas. En obisk lekarne, kratek pogovor z lekarničarko in že zadovoljni odhajamo z zdravilom, ki bo rešilo naše težave. Še bolj enostavno pa je o tem povprašati kar strica Googla in zdravilo udobno naročiti iz naslonjača. Homeopatija na prvi pogled deluje kot nekaj otročje lahkega, ampak a je temu res tako?
Začetki homeopatije segajo v 18. stoletje
Homeopatija velja za eno najstarejših izmed vseh komplementarnih in alternativnih vej medicine na področju Evrope. Njen začetnik, Nemec Samuel Hahnemann, je preblisk dobil ob jemanju rastline kininovec. Ta mu je povzročila vse simptome, ki jih imajo sicer bolniki z malarijo, vendar v milejši obliki. Na podlagi tega je prišel na idejo, da bolezen lahko ozdravimo z zdravilom, ki pri zdravem človeku povzroči simptome, ki jih ima bolnik, vendar v šibkejši obliki. Po domače povedano: recimo močno slabost zdravimo z zdravilom, ki bi pri zdravem posamezniku povzročilo šibko slabost. Od tu tudi izvira vodilo homeopatije, da se »enako zdravi z enakim«.
Skepticizem znanstvene srenje
Vse lepo in prav do točke, ko je učinkovino, ki povzroča simptome potrebno močno razredčiti, da so simptomi res šibki. Homeopatska zdravila se redčijo od 1:2 pa vse tja do 1:10.000 in več, odvisno od ti. potence. Dejstvo pa je, da že v četrti razredčini dobimo razmerje učinkovine proti vodi 1:100.000.000 in tu se konča zaupanje znanstvene srenje v učinkovitost homeopatije.
Hahnemann je zatrjeval, da se fizična plat učinkovine prenese na vodo, ki tako v sebi nosi informacijo in ta zdravi. Vendar je bilo to že preveč metafizično (in še vedno je!), da bi idejo lahko sprejel tudi medicinsko izobraženi svet. Kljub vsemu nezaupanju in znanstveno ovrženem delovanju, pa se je homeopatija obdržala do danes in ima številne privržence, tudi med zdravniki in veterinarji.
Sama sem nanjo naletela, ko sem iskala naravne poti zdravljenja. Ker sem bila že takrat mnenja, da ni zdravega telesa brez zdravega uma, mi je bila metafizika blizu in posledično mi je bila zanimiva tudi Hahnemannova zasnova. Prebirala sem tudi o ideji, da se na vodo lahko veže informacija oz. ima voda spomin in če to drži, se ideja o homeopatiji zdi smiselna. Navsezadnje smo živa bitja sestavljena iz več kot 70 % vode in predstavljate si, kakšen učinek ima potemtakem lahko psiha na naše telo. To bi lahko lepo razložilo trend naraščanja sodobnih bolezni, številne psihosomatske težave in vedno več ljudi, ki redno obiskujejo psihoterapevta. Na tem mestu ste gotovo pomislili, kaj ta trend pove o vedno večjem številu bolezni pri naših živalih? O tem sem že pisala v enem od svojih prejšnjih prispevkov – več si preberite tukaj.
Odlike dobrega homeopata
Delovanje homeopatije sem si želela videti v praksi in ko sem več let spremljala delo enega izmed takratnih veterinarjev homeopatov, sem bila nemalokrat pozitivno presenečena nad rezultati. Posamezni lastniki živali so ozdravljenje opisali kot »čudež«, saj so bile to pogosto živali, ki niso več našle upanja v klasični veterini.
Po več letih izobraževanja, ki jih imam zdaj za seboj, in kar nekaj pasjih in mačjih pacientih, bi homeopatijo opisala kot nekaj čudovitega, a hkrati tudi izredno težkega. Pod »težko« nikakor ne mislim v smislu, da se je je težko naučiti, ampak da šele leta izkušenj in pravi »karakter« naredijo dobrega homeopata.
Za začetek moraš vsekakor biti odličen poslušalec – poslušati lastnike živali povsem objektivno, brez razčlenjevanja ali vnaprejšnjega postavljanja diagnoz v glavi. Za nas, ki imamo za seboj klasično zdravstveno izobrazbo, je to kar težko, saj čim slišimo opis simptomov, že razmišljamo o možnih vzrokih. Leta šolanja na Veterinarski fakulteti pač pustijo svoj pečat. Je pa potrebno stopiti ven iz teh okvirjev in samo radovedno poslušati.
Poleg tega se moraš spustiti tudi v globlje plasti pacienta, zato se mora lastnik živali na drugi strani počutiti sprejetega, da se lahko čim bolj odpre. Na trenutke jemanje anamneze pri homeopatiji deluje kot psihoterapija in mogoče to tudi je.
Vsekakor je pri kronični bolezni bistveno, da se vzame res izčrpna anamneza, ki zajame tako telesne simptome kot tudi sam karakter živali. Prav iz tu izhaja holistika te metode, saj moraš žival spoznati telesno in duhovno, da lahko izbereš pravo zdravilo.
Na kratko o homeopatskih zdravilih
Zdravila pri homeopatiji izhajajo iz treh večjih kraljestev: rastlin, živali in mineralov. Po odvzeti anamnezi se dobremu homeopatu že dozdeva v katero skupino spada njegov pacient, potem pa mora na podlagi vsega slišanega izbrati še zdravilo znotraj kraljestva.
Naloga vsekakor ni lahka, saj je vseh homeopatskih zdravil na tisoče. Vsako zdravilo ima svojo sliko, kar pomeni, da sproži določene simptome in ustreza nekemu karakterju. Ko za pacienta najdemo zdravilo, ki pokrije vse njegove simptome in hkrati tudi karakter, rečemo temu konstitucijsko homeopatsko zdravilo. To je tisto, k čemur stremimo vsi homeopati, saj to zdravilo načeloma spremlja bolnika skozi njegovo celotno življenje in ga lahko vzame vedno, ko zboli. To je njegovo zdravilo, ki pri njemu zdravi praktično vse in se menja le v primeru, če se skozi življenje močno spremeni karakter človeka oziroma živali.
Vse slike zdravil bi se sicer dalo naučiti na pamet, vendar sama opažam, da šele skozi paciente dobiš občutek slike posameznega konstitucijskega zdravila in ti stvari iz knjig postanejo bolj jasne. Ko enkrat dobiš pacienta, ki je recimo po konstituciji arzen in mu arzen kot homeopatsko zdravilo tudi pomaga, se izjasni slika tega minerala in si jo zapomniš bolj, kot če bi se je mesece učil iz knjig.
Homeopatija in akutne težave
Poleg kroničnih si s homeopatijo pomagamo tudi pri akutnih težavah. Sem spadajo recimo driske, vnetja mehurja, bruhanja, vnetja ušes, razne rane in ognojki … V teh primerih se jemanje anamneze osredotoči predvsem na simptome, ki spremljajo to vnetje: kakšni so izločki, kakšen vonj imajo, kako se žival ob tem počuti … to so ključna vprašanja, da kar najbolj definiramo obolenje.
Tu se tudi pokaže osnovna razlika med klasično veterino ali medicino in homeopatijo, ki je meni zelo všeč: niti dva pacienta z drisko si namreč nista enaka! Medtem ko bo klasičen veterinar večino pacientov z drisko zdravil po podobnem protokolu, bo veterinar homeopat izbiral iz veliko širšega nabora zdravil. Driska je lahko zelo različna – nekateri driskajo v loku, drugi večkrat po malem bolj tekoče blato, eni so ob driski povsem apatični in samo spijo, drugi bodo veselo skakljali naokrog, kot da jim nič ni. To je čarobnost homeopatije; ko vidiš, kako različne so si živalce med seboj in ima zato vsaka svojo pot zdravljenja!
»Zdravilo za …?«
Zdaj me mogoče bolj razumete, zakaj “za drisko” ne moremo kar iti v lekarno in bomo dobili zdravilo za drisko. OK, mogoče se bo katera od lekarničark res potrudila, si vzela čas in nas izprašala vse, kar rabi vedeti, da izbere pravilno zdravilo. So pa to verjetno bolj izjeme.
V homeopatiji sicer obstajajo tudi tako imenovana preizkušena zdravila. Ta zdravila so bila testirana že na toliko ljudeh in živalih in pri večini sprožila podobne učinke zdravljenja, da se jih načeloma lahko uporablja brez predhodnega jemanja anamneze. Takšna je recimo arnika za celjenje ran, pa gabez za celjenje kosti. Te si lahko vzamete v lekarni ali priskrbite prek interneta brez bojazni, da ste udarili mimo.
Vse, kar ne spada pod preizkušena zdravila, pa po mojem mnenju sodi v roke homeopata. Namreč tudi homeopatija ni nedolžna! Sploh visoke potence lahko potlačijo simptome na podoben način kot zdravila klasične veterine ali medicine. Ali pa sprožijo nove simptome, ki jih prej ni bilo in smo na koncu še bolj zmedeni. Homeopatija je vsekakor čudovita metoda zdravljenja vendar le v primeru, ko se izvaja pod nadzorom homeopata, ki metodo dobro razume in čuti.
Če bi težave vašega psa radi reševali tudi s pomočjo homeopatije, me lahko brez zadržkov kontaktirate!
Vitalizem, bioresonanca za živali, Mojca Cerovšek s. p.
naravna pomoč pri vseh vrstah obolenj
T: 031 794 849
E:vitalizem.mojca[at]gmail.com
W: vitalizem.si
Mojca Cerovšek je ena izmed ZHP ponudnikov, kar pomeni, da imate člani ZHP kluba pri njej posebne ugodnosti!
Pri nadaljnjem delovanju portala in kakovostnih vsebinah lahko pomagaš tudi ti. Kako? Preveri tukaj >>>
Latest posts from dr. Mojca Cerovšek, dr. vet. med.
- Homeopatija za živali: kako deluje? - 5 maja, 2020
- Primer iz prakse: Tobi in njegove življenjske preizkušnje - 14 aprila, 2020
- Vnetje ušes pri psu: zakaj do tega pride in kako lahko pomagate? - 28 januarja, 2020
Dodaj odgovor