Obstajajo kazni in zakoni, ki omejujejo nezaželeno vedenje pasjih lastnikov, a se žal ne izvajajo. Nevzgojeni psi so vedno posledica nevzgojenih lastnikov, ki mečejo slabo luč celotno populacijo pasjeljubcev, a o tem se ne govori, dokler ni resnih posledic in medijsko odmevnih primerov. Pretirano samozavestnim pasjeljubcem je težko pristriči krila, s pravimi besedami pa jih lahko ukanete tako, da boste še nekaj časa imeli mir pred njimi, v nekaterih primerih pa žal, ne pomaga nič drugega kot to, da tudi sami začnete renčati.
Če pa se boste v opisu sami prepoznali, je skrajni čas, da spremenite vaše vedenje, ker, verjeli ali ne – na svetu niste edini in poleg vašega psa je še kar nekaj psov (in ljudi), s katerimi delite to Zemljo. V urbanem okolju imejte psa na povodcu, v “naravi” pa ga vedno imejte pod kontrolo.
V imenu pasje svobode: brez povodca!
Poznate občutek, ko se vozite po cesti in za vami vozi nekdo, ki ne uporablja smernikov, se “lepi na rit” in prehiteva po desni? Tak voznik več kot očitno meni, da je sam na svetu in mu je malo mar za druge udeležence v prometu. V enako kategorijo spadajo lastniki psov, ki ne uporabljajo povodcev. Zakaj?
Ker neuporabo povodca opravičujejo v imenu pasje svobode; povodec omejuje, pes naj bo svoboden, naj teka, saj je čisto prijazen … Saj to ste že kdaj slišali, a ne? V resnici pa nikoli in nikdar ne pomislijo, kako s tem omejujejo svobodo drugih.
- Taki lastniki niti za sekundo ne pomislijo, kaj se v tem primeru zgodi s svobodo drugih, recimo takih, ki se psov bojijo –njim je s takim pristopom recimo svoboda kršena, odveza. Ali kdaj pomislijo na to? Ne, seveda ne! Taki lastniki psov se tega sploh ne zavedajo, ali pa jim dobesedno dol visi za vse, razen za njih same,
- Tej isti lastniki psov več kot očitno ne pomislijo, da morda pa vsem le ne ustreza, da naključni svobodni pes skaka po njihovem psu. Mogoče je pes ravno imel operacijo in je toliko bolj dovzeten za poškodbe in lahko že samo en napačen gib podaljša trajanje.
- To so tisti lastniki psov, ki menijo, da pes ne renči, ampak prede, ugriz pa pomeni znak pripadnosti.
- Poleg vsega naštetega pa so tako zaverovani vase, da se ne sprašujejo se, kako bo vaš pes odreagiral, ko se mu bo približal njegov pes. Njim in njihovem psu se ne more zgoditi nič, vi ste pa pač koleteralna škoda.
Kako na daleč prepoznati pretirano samozavestne pasjeljubce in jih odgnati?
Že na daleč bodo kričali, da moj ne grize, torej, nimaš se česa bati. Saj je ful prijazen. Naj se povohata, spoznata! Malo renči, Ah, se bosta že zmenila, potihem pa dodajo, veste, on ne mara nekastriranih samcev.
Tovrstni tip pasjeljubcev je tako zaverovan sam vase, da se jim niti ne sanja, da lahko moj grize. In to kako! In ne, niti moj ne mara nekastriranih samcev, velikih črnih psov in majhnih čivav, boji se otrok in kolesarjev. Zato pa je na povodcu, da se izognem neljubim situacijam.
Še večji absurd je, ko tej isti že na daleč sprašujejo, a je vaš hud?
Najbolj pravilen odgovor je: da, moj je hud. Ne veste namreč, zakaj to sprašujejo: ali zato, ker njihov ne grize in se boji vašega ali pa zato, ker je tudi njihov hud. In če se srečata dva huda psa bo – hudo.
Ko vam naslednjič prihaja nasproti spuščen pes in vas bo lastnik na daleč “potolažil”, da njegov ne grize in je ful prijazen, mu mirne vesti zakričite, da vaš pa ZELO in je zato na povodcu. Uspešnost zagotovljena.
Če imate manjšega psa ali psa, ki zgleda prijazen, zakričite nazaj, da ima vaš pes kužni kašelj ali katero podobno prenosljivo kužno bolezen. Tukaj se samozavest ustavi tudi največjim, ker zdravje je le zdravje! Poleg tega se vas bo v velikem krogu izogibal še naslednji mesec, če je bolj opravljive sorte pa se bo čenča razširila in ste opravili z več muhami na en mah.
Ni pa nujno, da to zmeraj pomaga. Poskusite lahko tudi s prijavo – kazen za neuporabo povodca je od 200 do 400 €. Ob te morate poznati kontaktne podatke lastnika.
Če lastnika ne poznate, če ne pomaga to, da vaš pes grize ali ima kužni kašelj, zaščitite vašega psa kot veste in znate in vam dana situacija dopušča, lastnika napizdite, pa še to ni zagotovilo, da se mu bo posvetilo. Sama bom ob naslednji neljubi situaciji začela kar renčati, morda se vas bo naslednjič izognil zato, ker ste malo čez les. V resnici pa vemo, kam pes taco moli.
V urbanih okoljih mora pes biti na povodcu. Pika.
Zapomnite si: vsak pes je za ušesi kosmat. In lepo prosim, nehajte bevskati o tem da se bosta psa že zmenila med sabo, ker – midva sva odgovorna za njiju in zadnje, s čimer se mi da ukvarjat je to, da se bo moj pes menil s tvojim, samo zato, ker v imenu pasje svobode TI nimaš tvojega pod kontrolo!
In enako velja v neurbanih okoljih, kjer si lahko pes da več duška, a še vedno samo do te mere, da ne moti ostalih.
Spuščeni psi v neurbanih okoljih
Zakaj hodimo z našimi psi v gozd, na travnike in podobne neobljudene lokacije? Zato, da se lahko psi normalno zlaufajo, ampak glej ga zlomka, to spet ne pomeni, da lahko ti in tvoj pes počenta kar vama paše:
- V gozdu živi divjad in tvoj pes nima nobene pravice, da jo preganja.
- Tudi na najbolj neobljudenih točkah lahko srečaš sprehajalce in druge pse, ki so tako kot ti, prišli iskati svoj mir.
- Neurbano ne pomeni necivilizirano.
Če pes ne reagira na odpoklic, če rad preganja divjad, če se rad brez opozorila zažene v mimoidoče (pse ali ljudi), potem … hm, ali je čas za obnovitveni tečaj v pasji šoli, sledni štrik ali pa preprosto psu omejiš gibanje – uporabiš povodec.
Ste se sami znašli v zgornjem opisu?
Potem začnite uporabljati povodec, zlasti v urbanih okoljih, odprite oči in poglejte okoli sebe: a vidite, niste sami, zato se nehajte obnašati, kot če bi bili sami. Sploh pa ne obsojajte ljudi, ki manjše pse dvigujejo v naročje. Raje se vprašajte, zakaj to počnejo.
Saj vemo, kako je: pes ti pomeni življenje in narediš vse, da ga obvaruješ. Kako bi vi ravnali, če bi menili, da je vaš pes ogrožen? Ena slaba izkušnja je dovolj, ker saj veste, kako pravijo: kogar je pičila kača, se boji tudi zvite vrvi.
Morda so v preteklosti že imeli srečanje z lastnikom in psom, ki “ne grize” ali je njihov pes že precej star, slabo vidi in sliši, dajejo ga kolki in zadnje, česar si želijo je, da bi en spuščen pes v imenu „pasje svobode“ rinil vanj, dokler se ne bosta zmenila.
In, dragi vsi tisti, ki ne uporabljate povodcev: vsi smo že siti tega, da vsak pes obregne ob našega, samo zato, da se povohata. Včasih se nam mudi in nam preprosto ni do tega, da bi se psi med sabo vohali. 30-kg psa ne moreš prijet v naročje, 3-kg psi pa imajo to prednost in včasih jim to zavidam. Tako da … vse se začne in konča pri povodcu. In, samo mimogrede, če ne pobirate pasjih iztrebkov, zdaj je skrajni čas, da začnete.
Začnimo renčati v imenu pasje svobode?
Osveščanje in prerekanje ne pomagata,kulturo imaš ali pa ne, gotovo pa ti je ne morejo vcepiti v pasji šoli. V resnici ne vem, če renčanje pomaga, a dejstvo je, da je treba nekaj ukreniti proti vsem tistim, ki menijo, da poleg njih in njihovega psa ne obstajajo drugi, altruizem pa je sekta v Indiji …
Pri nadaljnjem delovanju portala in kakovostnih vsebinah lahko pomagaš tudi ti. Kako? Preveri tukaj >>>
Latest posts from Lena Gregorčič
- Svinjsko meso za pse: primerno ali ne? - 27 februarja, 2024
- Ali vse to res spada med počlovečevanje živali? - 29 januarja, 2024
- Skrivno življenje domačih ljubljenčkov - 22 januarja, 2024
Aki
Živjo, zanima me kakšen pogled imaš na pasje lastnike kot sem jaz. Povodca ne uporabljam in pes prosto hodi po pločniku. V primeru, da vidim sprehajalca (z ali brez psom), kolesarja, morebitno vozilo, ki bi rado zavilo s ali na cesto, itd., psa pokličem k sebi in tam ostane. Dokler moj pes uboga ukaze se mi zdi čisto vseeno ali imam povodec ali ne. V žepu namreč ne pomaga. Pravzaprav sem imel več slabih izkušenj s psi, ki so bili na povodcu, saj lastniki niso bilo pozorni. Ali je bil pes na “fleksiju” ali pa je lastnik stal meter in pol od mene – posledično je njegov pes lahko skočil v mojega.
Lena Gregorčič
Res je, nekateri nimajo psov pod kontrolo niti na povodcu, kaj šele brez, flexi povodci pa so itak poglavje zase.
Moje osebno mnenje se sklada z zakonom, vsak pa itak ravna po svoji vesti.
Anja
Psi na povodcu se velikokrat počutijo ogrožene, zato odreagirajo bolj, kot bi sicer. To vidim pri mojemu, na spuščene pse je alergičen. Se mi je tudi že zgodilo, da je spuščen pes, s katerim se redno srečujemo in do sedaj ni bilo problemov, niti z odpoklicem, skočil in ugriznil mojega, ki je bil na kratkem povodcu. Pasji nagon je nepredvidljiv. Sem zagovornica pasje svobode v kontroliranem okolju ali uporabe trening povodca. Ne pa kar tako vsepovprek. Je veliko takih ljudi, ki mislijo, da imajo pse pod kontrolo in je vedno kriv drug pes, ne pa njihov.
Suzana
Imam 3 pse. V naselju vedno na povodcu, v naravi 2 spusceni, ubogata na besedo, 1 vedno na povodcu, ker drugace goni divjad. Vedno sem se sprasevala, kaj dela nekaterim lastnikom v glavi, ko nekontrolirano spustijop svojega psa med 3 moje? 3 psi so ze krdelo… Ceprav so tako vzgojeni, da ostanejo mirni tudi ob lajanju ali napadu, pa pocakajo, da jaz
brcnem, ce je treba, kaj pa ce ne bi? Ali pa grejo mimo tebe in potem pustijo svojega psa, da se od zadaj pribliza mojim??? Itaq na fleksiju! Ali pa od dalec vpijejo, a so puncke ali fantki? Nic od tega, so psi! Kot da je to pomembno, ce so psi vzgojeni! Ali pa te ozmerjajo, ker imas 3??? Ne pomaga noben zakon, dokler ne bo kontrole in dviga zavesti pri ljudeh, kaksna odgovornost je pes. Morda pa obvezen tecaj ni tako slaba ideja, pa ceprav neizvedljiva… In ja, da o nepobiranju iztrebkov ne govorimo! Sem prepricana, da nikomur ni vsec, ko se mu pasji kakec prilepi na cevelj!
Jaleni
Pozdravljena
Tudi sama imam podobne izkušnje kot Aki. Ne zagovarjam kar spuščanja vsepovprek, vendar če je pes lepo vzgojen (pride na odpoklic, se ne vtika v druge pse- obvlada ukaz mimo, in ne skače po psih ali lastnikih, itd.) v tem ne vidim problema. Sama imam namreč lepo vzgojene hrte, ki ne marajo konfliktov in se jih vedno izognejo. Zavedam se odgovornosti, ki jo imam kot vodnica krdela, zato jih vedno v naseljih in v bližini prometa privežem. V naravi, na prostranih travnikih in v gozdu pa jih imam spuščene saj pridejo na odpoklic in jim ne dovolim preganjat živali. In v takih situacijah zadnje čase srečujem ljudi, ki se name histerično ali besno derejo naj “privežem svojega cucka” ali pa “moj(njihov pes) jih bo vse pobil” in to čisto po nepotrebnem saj jih moji psi obidejo v velikem loku in se jim ne približajo niti na dva metra. V takem primeru sem nad ljudmi, ki se derejo name strašno razočarana in jezna saj tudi jaz njim ne govorim da naj spustijo svojega psa ali pa jim vsiljujem svojega načina življenja.
Zato mislim, da bi moral vsak lastnik odgovorno poskrbeti za svojega psa. Na tak ali drugačen način. Če ni vzgojen oz. če lastniku to odgovarja s tem da je privezan, če pa je lepo vzgojen pa ne vidim razloga zakaj bi moral biti privezan vedno in povsod.
Lp
Barbara
Hvala za tak članek! Nimamo psa, imamo pa 5 letno deklico, ki se zelo boji psov. Sploh spuščenih, ki bi jo radi vohali, pozdravljali in se z njo igrali. Dvakrat se je že zgodilo, da so skakali po njej, kljub vsej previdnosti.
Ne vem v katero kategorijo spada Rožnik, ampak prav tam nam je na uhojeni poti lastnik 3 spuščenih psov solil pamet, da jo mi moramo odvaditi strahu. Seveda, z veseljem bi izbrisala ta strah!
Vedno ko mirno mine srečanje s psom na vrvici si oddahnem. Ob lastnikih spuščenih sem večkrat tudi sama otrpnila, ampak zdaj ste me opogumili in bom odslej bolj odločna!
Aki
Vse bolj se mi zdi, da prihajamo do sklepa, da stvar nima veze s povodcem. Na povodcu ali brez, problem je v slabi vzgoji psa in preveliki brezskrbnosti lastnikov, ki se jim zdi, da če je njihov pes do domačih zlat, bo tudi do drugih. Treba se je zavedati, da pes z nami vedno komunicira, problem je v tem, da mu ne znamo (ali pa želimo) prisluhniti. Je pa sigurno res, da je lahko povodec velika preventiva, če pes (še ne) uboga dovolj.
@Barbara: tebe popolnoma razumem, in verjamem, da noben sprehod ne more bit zares sproščujoč. Upam samo, da ne boš svoji hčeri “predstavila ideje”, da je strah pred psom OK. Nedvomno poznaš nekoga, ki ima skuliranega psa, zato ti predlagam, da se tu in tam otrok in pes srečata, kasneje mogoče igrata. Moja psica je odraščala skupaj s sosedovo tamalo in je odlična z otroci. Sedi na miru in se pusti božati. To ji je “highlight” dneva 🙂
Andrej
Članek na zelo nizkem nivoju. Namesto da bi bil poučen bolj spominja na hujskanje. Sem prepričan, da se avtorica zmeraj drži vseh pravil na cesti, ni nikoli presnela CD-ja, ali kakorkoli kršila zakon, na katerega se toliko sklicuje. Pa potem še vse lastnike psov ki nimajo povodca meče v isti koš.
V našem naselju se veliko večino psov pozna in se že ve s kjerimi se lahko sreča in s kjerimi ne. Če se pa sreča koga novega se ga pa vljudno praša ”ali je hud”? In če je odgovor pritrdilen se tega psa ogibaš. Zato se pa praša ane?
”To so tisti lastniki psov, ki menijo, da pes ne renči, ampak prede, ugriz pa pomeni znak pripadnosti.” Vse čestitke za ta vleumni stavek.
Mogoče bi se lahko prašala ali je res samoumevno, da če nimaš povodca si sam vase zagledan in nespoštljiv? Edini kriterij? Mogoče pa imam rad svojega psa in sem mu zato posvetil toliko časa da je vzgojen in ubogljiv. In zato zmeraj počaka na dovoljenje za igro z drugim psom. Kaj pa vsi ljudje in otroci (ki se ga večinoma najbolj veselijo) ki bi ga radi božali. Ne obstajajo samo ljudje ki ne marajo psov oziroma jih tuji psi motijo. Večina je vesela in svojega spusti v igro. Z drugimi se pa samo pozdraviš in greš mimo.
In prosim ne mi s takimi, da ne moreš nikoli popolnoma zaupat psu ipd… Verjetno tudi na cesti ne moreš popolnoma zaupat drugim voznikom ampak vseeno voziš avto. Se sebi ne moreš popolnoma zaupat da ne narediš kdaj kaj narobe pa se od psa pričakuje 100%.
Dejstvo je, da kultura človeka ni odvisna samo od povodca. In hujskarski članki bodo samo pogreli nasprotno stran namesto da bi imeli nasprotni učinek. Moram pa priznati, da je res, da ima velika večina dokaj nizke standarde pri vzgoji psov. Ali je res vse tako črnobelo je mogoče tudi kaj sivega vmes?
Lena Gregorčič
Živjo Andrej,
Jaz ti čisto verjamem, da si zgleden lastnik in da te tvoj pes uboga. Če je res tako, kot praviš, potem mimoidoči verjetno še opazijo ne, če je tvoj pes pripet ali ne? Opazimo tiste, ki niso pripeti in zgledni, a ne? Pa ne psi, ampak lastniki 🙂 In štrik je bolj kot ne obvezen zaradi slednjih.
Zato ne bi rekla, da je ravno hujskanje, a definitivno obstaja že na stotine poučnih člankov, preko katerih pa določen tip ljudi še vedno ni doumel poante. Nivo pa je tak, kot je nivo tovrstnih lastnikov in kot si tudi sam napisal, ima velika večina dokaj nizke standarde pri vzgoji psov. Sam očitno spadaš med manjšino in imaš verjetno tudi to srečo, da živiš v okolju, ki je zgledno, mogoče imaš psa, ki se zna postavit zase in bo drugemu jasno dal vedeti, kje je meja ali pa se bo znal “braniti”, če mu bo kdo nenapovedano skočil za vrat.
Čestitke za veleumni stavek pa bom podala naprej, namenil mi ga je namreč prav eden izmed takih, ki meni, da je sam na svetu, da lahko njegov pes počne kaj hoče in grabi vse okoli – brez povodca, jasno 🙂
Andrej
Lepa beseda daleč seže (vsa pri nekaterih). Hvala za lep odgovor navkljub mojemu ”nekoliko” ostremu komentarju.
Lena Gregorčič
Andrej, jaz sem čisto prijazna 🙂 Verjetno si po naključju pristal na tem članku, ki je diametralno nasproten tebi, tvojem obnašanju in zavednosti, normalno, da te razkuri. Za prvi obisk je pa malo iztrgan iz konteksta, imam več kot 100 zanimivih in “poučnih” prispevkov, intervjujev,” receptov”, kar je tudi gonilna sila te spletke, organiziram predevanja in dogodke na temo osveščanja alternativnih/dopolnilnih metod zdravljenja psov, hrane itd. Oglasi se še kaj, tukaj na spletu ali v živo! LP
Suzana
Se moje skromno mnenje… Ce imas vzgojenega psa, vprasanje, ali je hud, ni potrebno. Vzgojen pes ignorira okolico in ne rabi vohati drugih psov, ki pridejo mimo.
Marta
Članek je čisto na mestu glede na to, da ima vedno več ljudi psa ali več njih. Živim na podeželju, pse vodim na povodcu izključno zaradi drugih nepredvidljivih sprehajalcev s psi in pobiram iztrebke svojih psov. Imamo več psov, ki imajo tudi kosmata ušesa, a vse je odvisno od vzgoje od začetka. Nekdo, ki ima prav tako več psov v lasti razume situacije, ko se srečamo in se lepo pogovarjamo in razidemo. Nekdo drug z enim nima občutka in je negativno razpoložen. Vsak pes ne glede koliko jih je, je običajno izzvan ali s strani lastnika drugega psa ali drugega psa, ki ga sreča na enega od načinov, da odreagira negativno ali pozitivno. Tukaj nastopi zdrava pamet in presoja lastnika psa. Svojega poznam, lahko predvidevam reakcijo in preprečim, če je potrebno. Ne poznam pa mimoidočega. Tečaje, šole potrebujemo predvsem ljudje, da lahko razumemo naravo živali in jo vodimo tako, da nas razume, kaj hočemo od nje. Vsa težava je v ljudeh in njihovih glavah. Na psa projeciramo naša čutenja in razmišljanje, ta pa deluje za nas, ker nam je predan. Zakoni so včasih zelo pristranski. Po eni strani pobiramo pasje iztrebke, po drugi se meče in zliva tekočina iz greznic po travi in nikomur nič. Nastavlja se strupene vabe v mestih, da živali potem trpijo-spet nikomur nič. Bolj čist kot je pes, ki ima svojega lastnika sploh v svojem bivalnem prostoru, v lokal pa ne sme. Pa sem malo skrenila iz smeri, vem pa, da bom od sedaj naprej vsakemu, ki bo vprašal, če je pes hud, tudi jaz rekla, da je (čeprav ni res). Na vprašanje glede velikega števila pa, da jih bom imela še več. Ljudje smo res bolj razvita bitja, pri živalih pa vidim več medsebojnega razumevanja in tolerance kot je bo kadarkoli med nami ljudmi. Zato so zakoni tako napisani in je najbolj pomemben znesek kazni kot pa druga moralna določila. Tukaj bom raje zaključila in grem pobožat in objet svoje zlatke, ki me čakajo doma. To je neprecenljivo.
Anna
Super napisano 🙂
Eni lastniki psov, so res nenormalni, s tem moj nič ne bo naredil, tvoj pa je tako mali, da tudi ne bo. Lol kdo ve kaj bo moj pes naredil, kaj ga pozna bolj kot jaz sama?
Znorela bi najraje zaradi tega, ker ni mira. Svoboda njihovega psa, krajša svobodo marsikoga. Dopovedat si itak ne dajo.
Jaz dvignem psa, pol mi pa en reče zakaj nisem raje kupila papigo, ker imam psa v naročnju, ja kaj naj pustim, da mi njegov pes raztrga mojega? 40kg pes, ki se spusti na 3kg psa, naj bi se zmenila, 40kg pes renči, 3kg pes se ne pusti, kaj naj naredim v tem primeru drugega kot, da ga dvignem. Problem je ker se jaz mala, in mi pes lahko spuli mojega psa iz naročja. Vglavnem oni kaj imajo spuščene pse niso nič krivi v primeru napada.. Imela sem izkušnjo, ko je bila mama zraven, da je ona dvignila mojega psa, jaz pa sem se postavila pred njo, da je pes skočil name in ne na mojega psa, za katerega bi bilo to usodno. Potem je celo lastnik primil psa.
Luka
Kot je napisal Andrej, je clanek na zelo nizkem nivoju. Clanek posplosuje vse povprek, da ne govorim o primerjavi z vozniki na cesti… Tudi vozniki, ki vozijo od LJ do KP po prehitevalnem pasu mislijo da so sami na cesti, zato pa je vcasih potrebno dati dolge luci, potrobiti ali pa v skrajnem primeru prehiteti po desni… Stvari niso vedno crne bele. Vec nebom pisal, ker je Andrej lepo povzel vecino, kar si mislim o vasem clanku. Taki clanki delajo vec skode kot koristi.
Lena Gregorčič
Nivo je tak, kakršen je nivo omenjenih lastnikov, rubrika pa je namenjena vsem, ki želijo izraziti svoje mnenje, zato ste vabljeni da oddate članek “na nivoju”. LP
Luka
Hvala za ta brezvezen odgovor oz. izgovor za vaš slabo napisan clanek. To, da napisete da je clanek na nivoju, kakrsen je nivo lastnikov pove veliko o vas in me je odvrnilo od tega, da bi prebral se kaksen vas clanek. Ocitno vas namen ni ozavescanje ljudi ampak samo izrazanje vasih frustracij in custev preko clankov.
Sam clanka ne bom pisal, ker za to nisem usposobljen, vi pa ocitno mislite da ste. Kot sem ze povedal, taki clanki delajo vec skode kot koristi.
Lp