Katere kosti so najbolj primerne?

Na vsake toliko časa Facebook preplavijo rentgenski posnetki psov, na katerih je jasno označeno, da se jim je nekje v prebavnem traktu zataknila kost, spet drugič so aktualna opozorila, da je zaradi zaužite kosti pes moral na klistir, se mu je odlomil zob ali pa je dobil hudo drisko. V najhujših primerih pa se žvečenje kosti konča z zadušitvijo. Predstavljenim primerom običajno sledi opozorilo, da kosti za psa nikakor niso primerni priboljški.

Če spremljamo tujo literaturo in tuje holistične veterinarje, je zgodba drugačna in pozdravljajo vključevanje kosti v prehrano psa, saj so odličen vir mineralov, imajo idealno razmerje med kalcijem in fosforjem, skrbijo za masažo dlesni, zaradi žvečenja preprečujejo nastanek zobnih oblog in zobnega kamna ter poskrbijo za mentalno zaposlitev psa.

Tisti pasji lastnik, ki spremlja ene in druge, postane zmeden. Kaj je torej res, kdo ima tukaj prav in kdo laže? So kosti za psa nevarne ali imajo res pozitivne učinke na zdravje psa?

Ne vem, kolikokrat sem to že napisala, ampak bom še enkrat ponovila: resnica se vedno skriva nekje vmes. Res je, da lahko kosti povzročijo različne neprijetnosti, tudi usodne posledice, ki sem jih naštela v prvem odstavku, hkrati pa tudi drži, da so prav zaradi naštetih lastnosti iz drugega odstavka pomembne v (vsakodnevni) prehrani psov. Bistvena razlika je v tem, s kakšnimi kostmi hraniš – in večina pasjih lastnikov se v prvem poskusu odloči za napačno izbiro in psu ponudi:

• kuhane goveje kosti iz juhe
• gole, odžagane kosti, ker so na voljo v vsaki mesnici
• velike svinjske (pršut) kosti, ki jih prodajajo v trgovinah za male živali

Naštete možnosti kar kličejo po težavah. Problem je v tem, ker so te kosti lahko dostopne; vsi verjetno jeste govejo župco ali pa vam soseda, ker ve, da imate psa, dostavi kosti za psa, da ja ne bodo šle v nič. Če pa ste kupili kost v trgovini za živali (prodajajo jih vakumsko pakirane), imate mirno vest, ker ste jo kupili tam, kjer si želijo samo najboljše za naše ljubljenčke in jim, normalno, zaupate. Ampak, prosim, ne počnite tega, raje preberite ta prispevek do konca in boste ugotovili, da kuhane kosti za psa nikakor niso primerne, sploh ne tiste, za juho, da so najbolj nevarne gole, nosilne kosti živali in da so svinjske kosti precej mastne, kar lahko povzroči diarejo. Druga skrajnost pa je hudo zaprtje, ker pes poje preveliko kost.

Kosti za psa – nekaj zlatih pravil

Tukaj je naštetih nekaj zlatih pravil, ki jih morate upoštevati, sploh če se s kostmi srečujete prvič. To se neka splošna navodila, pravila, ki si jih nisem jaz izmislila, ampak so nabrana preko različnih virov. Ob vsem tem pa morate upoštevati dejstvo, da je vaš pes edinstven in morate take in drugačne prehranske podvige vedno prilagoditi njegovi “unikatnosti”. Varnost mora vedno biti na prvem mestu.

• Kosti za psa morajo vedno biti surove in mesnate

Kuhane kosti se hitreje se lomijo in se lažje zapičijo nekje v prebavnem traktu – zato goveje kosti iz juhe nikakor niso dobra izbira (med drugim se lahko zataknejo zataknejo okoli čeljusti in obisk veterinarja je neizbežen!). Kosti, s katerimi hranimo psa, morajo vedno biti vedno surove in mesnate, to pomeni, da se jih še drži meso. Gole kosti so najslabša možna izbira!

• Nekatere kosti so primerne za hranjenje, druge za rekreacijo in mentalno zaposlitev

Surove mesnate kosti kot so piščančji vratovi, hrbti, račji in puranji vratovi, goveji/žrebičkov rep ter druge mesnate kosti mladih živali so (ob upoštevanju vseh pogojev) primerne za hranjenje (edible bones). Večje in trše kosti, ki se jih še drži meso (primer:goveji bočnik), so odlične za mentalno zaposlitev psa (recreational bones). Psu pustimo, da kost obgloda, potrže dol meso, ne pustimo pa, da načne samo kost, saj s tem lahko tvegamo zlomljene zobe in poškodbe dlesni.

Nosilne kosti živali, po možnosti gole in odžagane, niso primerne za psa. Nosilne kosti so običajno zelo trde (samo pomislite, pokonci morajo držati več 100 kg), zato lahko zob klene z lahkoto. Ostri robovi odžaganih kosti bodo poškodovali dlesni. Če dobimo nosilno kost, ki se je drži še veliko mesa – ja, naj ga pes potrže, v nasprotnem primeru jo zavrzimo.

• Velikost kosti vedno izberemo glede na velikost psa

Tega verjetno ni treba posebej razlagati. Terierčkom bomo seveda ponudili manjši puranji vrat kot bernskemu planšarskemu psu. Veliki psi, ki so povrh vsega še požrešni, lahko kost pogoltnejo in se ta zatakne v sapniku. Ni nujno, je pa možno. Varnost je vedno na prvem mestu!

• Pes naj kost gloda vedno pod nadzorom

Vsak pes je kosmat za ušesi in najslabše, kar lahko naredite te, da psu ponudite kost za zabavo, medtem ko vas ni doma. Nesreča nikoli ne počiva in previdnost nikoli ni odveč, zato vam polagam na srce, da imate med glodanjem kosti psa vedno pod nadzorom (enako velja za razne bikovke in druge priboljške). Če imate doma več psov, jim „pravično“ razdelite kosti, omejite prostor ter poskrbite, da ima vsak od njih svoj mir med glodanjem.

• Požrešni psi

So psi in so psi. Če spada vaš pes med požrešno sorto, upoštevajte to tudi pri hranjenju kosti. Če bi mu ponudili piščančji vrat, bi ga zgrizel ali pogoltnil? Tudi požrešnim psom in psom, ki radi goltajo, lahko pondimo kosti, ki so optimalne velikosti za njih in jih vzamemo takrat, ko pes zgloda kost do take velikosti, ko bi jo lahko pogoltnil in bi se kje zataknila. Vsak pes je zgodba zase in ne nasedajte trditvam, da “se bo že navadil in si vzel čas za glodanje ter se bo umiril”. Pri enih se to res zgodi, pri enih nikoli.

• Starejši psi in psi z oslabljenimi zobmi

Starost prinese svoj davek in pasji senior pri 14-ih letih ima lahko oslabljene zobe. Logično je, da je v tem primeru možnost za poškodbe zob večja (tudi če izberemo “pravilno” kost) in to moramo upoštevati. V tem primeru si lahko omislite precej drag drobilnik kosti ali pa se poskusite v bližnji mesnici poskusite dogovoriti za mletje kosti. Uporabite lahko tudi različna prehranska dopolnila za kalcij, mehke žvečilke… varnost in zdravje vašega psa sta na prvem mestu.

• Količina kosti vpliva na prebavo

Mastne kosti lahko povzročijo diarejo, medtem ko lahko velika, po možnosti gola kost, povzroči hudo zaprtje, ki ga lahko reši samo veterinar s klisitranjem (kosti vsebujejo veliko kalcija, ki vpliva na “trdoto” iztrebka, z veliko kostjo pes vnese veliko kalcija, kar lahko pripelje do hudega zaprtja). Podobno kot pri drugih sestavinah je tudi pri uvajanju kosti pomembno, da začnete počasi in postopoma ter opazujete reakcije. Saj veste, kako pravijo: po toči zvoniti je prepozno. Še posebej pozorni bodite pri starejših in manj aktivnih psih, ki imajo bolj počasno prebavo. Takrat je bolje, da ponudite kakšen piščančji vrat manj kot pa več. Različne teorije surovega hranjenja psov ponujajo različne teorije o tem, kakšen naj bo delež kosti v obroku. Ne glede na teorijo, ki ji boste sledili, še enkrat poudarjam, da začnite počasi. Kakec mora biti čvrst, pes mora potrebo opraviti brez napenjanja.

• Splošno zdravstveno znanje psa

Zgoraj napisana “pravila” veljajo za povprečnega in zdravega psa. V primeru (kroničnih) bolezni, deformacij čeljusti ali česarkoli, kar odstopa od povprečja, se o hranjenju kosti pozanimajte pri veterinarju, ki podpira hranjenje s surovo hrano.

Zakaj je pomembno, da so kosti del pasje hrane in s čim jih nadomestiti, če pes ne more/sme jesti kosti?

Kosti imajo idealno razmerje med kalcijem in fosforjem, so naravna zobna ščetka, krepijo čeljusti in masirajo dlesni. Med drugim so tudi odličen vir vitaminov A, D in E, esencialnih aminokislin, esencialnih maščobnih kislin in mineralov v sledovih.
Če pes zaradi objektivnih razlogov ne sme jesti kosti, je priporočljivo, da z raznoliko prehrano in različnimi nadomestki poskrbimo za optimalen vnos kalcija in fosforja, z različnimi sušenimi priboljški/igračami pa poskrbimo za žvečenje, ki bo pozitivno vplivalo na dlesni, zobe in dentalno higieno. Žvečenje je “nagonska” potreba psa in prav je, da jo zadovoljimo v najboljši možni meri. Če kupujemo (sušene) priboljške, naj bodo tej čim bolj naravni, brez umetnih ojačevalcev okusa, dodanih konzervansov ipd., predvsem pa naj bodo čim bolj lokalni – na daleč se izognite poceni kitajskim priboljškom.

Katere kosti so najbolj primerne za psa?

Najboljše so tiste kosti mladih živali in take, ki se jih še drži meso in kite. Vedno surove.

Kosti ki jih dobite v mesnici:

• goveje in telečje kosti…
• piščančji in puranji vratovi, piščančji hrbti…
• žrebičkov rep
• račji vratovi
• svinjske kosti – o svinjskem mesu obstajajo deljena mnenja, je tudi precej mastno in psom povzroča prebavne težave, zato previdno.

In za konec: poznam primer psa, ki si je zlomil zob v posodi za „počasno hranjenje“ in psa, ki je moral na urgenco zaradi zataknjene bikovke, nemalo je tudi primerov, ko pes poje igračo ali pa se mu črevesu zatakne marelična koščica. Še enkrat poudarjam, da previdnost ni nikoli odveč, saj tveganje vedno obstaja in tudi vožnja po avtocesti predstavlja nevarnost za prometno nesrečo. A to ne pomeni, da ne boste nikoli več sedli v avto, ampak ste/smo pri vožnji skrajno previdni.

Viri, literatura in priporočeno branje:

• Ian Billinghurst: Give your dog a bone
• Bones Can Kill Your Dog – Find Out Which Ones are Safe

• O avtorju
• Zadnje objave

Sledi Lena Gregorčič:

Lena Gregorčič

Začelo se je s preprostim vprašanjem: če procesirana hrana za pse ni dobra za nas, zakaj je potem zdrava za naše pse? Končalo pa se je tako, da je ZHP že 5. leto največja info točka za vse pasje skrbnike, ki jih zanimajo drugačne rešitve :)

Latest posts from Lena Gregorčič

• Svinjsko meso za pse: primerno ali ne? - 27 februarja, 2024
• Ali vse to res spada med počlovečevanje živali? - 29 januarja, 2024
• Skrivno življenje domačih ljubljenčkov - 22 januarja, 2024