Vsako leto se ob pozni spomladi in zgodnji jeseni kot gobe po dežju pojavijo mačji mladiči za oddajo. Mladi mucki so večinoma posledica nesteriliziranih in nekastriranih živali, legla mladičkov so nezaželena (zgodijo se »po nesreči«) ali pa posledica že davno preživelih mitov, da mora mačka vsaj enkrat imeti mlade. Ker človeška domišljija ne pozna meja, so mačji mladiči lahko tudi posledica bizarnih človeških idej, da mora mačka izkusiti materinstvo ali pa so posledica egoističnih potreb, da lahko opazujemo ta »čudež« življenja.
Mačji mladiči za oddajo: kako in kje jih posvojiti?
Pametna poteza: posvojitev v bližnjem društvu ali zavetišču
Čeprav so mačji mladiči za oddajo objavljeni praktično povsod, je najbolj varno, da se mačko posvojimo v bližnjem društvu ali zavetišču. Zakaj? Na tak način smo lahko prepričani, da je mačka veterinarsko pregledana, da je razglistena in razbolhana, običajno so mačke tudi že sterilizirane in kastrirane (odvisno od starosti). Društva in zavetišča so tudi precej dosledna kar se tiče starosti mačjega mladiča ob posvojitvi, ki mora biti najmanj 3 mesece (mačje mladiče pred dopolnjenim 3. mesece starosti se ne sme oddajati, kar tudi piše v zakonu za zaščito živali. Izjema velja za mačje sirote, vendar so za te primerni zgolj izkušeni skrbniki), poleg tega se lahko nanje obrnete, če boste potrebovali podporo. Mačka bo po vsej verjetnosti tudi čipirana, kar je nedvomno prava odločitev; čipiranje mačk namreč ni obvezno (čipiranje psov pa je obvezno), kar samo še kaže na dvojna merila v primerjavi človeškega odnosa do psa oz. mačke. Poleg tega vam bodo v društvih in zavetišči najbolje znali svetovati, katera mačka je za vas najbolj primerna, o tem več spodaj.
Običajno se živali oddaja s posvojitveno pogodbo, česar pa se ne smemo ustrašiti, saj gre nenazadnje samo za zagotovilo, da smo resni posvojitelji in si ne bomo nabavili mačke zato, da bo lovila miši, potem pa jo bodo čez 3 mesce higieniki postrgali s Celovške.
Za premislit: posvojitev preko naključnega oglasa
Če pa mačko posvojimo preko naključnega oglasa na Bolhi, Facebooku ali v lokalnem časopisu (oddamo luštne mladičke, Micka je skotila 5 samčkov (za katere se na koncu izkaže, da so v bistvu samičke)), v večini primerov podpremo miselnost in delovanje nekoga, ki sta mu sterilizacija in kastracija španska vas, meni, da se to njega ne tiče (nenazadnje ima zato mladiče).
Izgovorov za nesterilizirane in nekastrirane mačke več ni, saj društva, zavetišča ter prostovoljci aktivno delajo na osveščanju. Vest o tem, da je treba poskrbeti za sterilizacijo in kastracijo je dosegla tudi najbolj zakotne vasi, zato bo vsak povprečen človek s kančkom razuma poskrbel, da ne bo prišlo do brejosti. Ups, zgodilo se je, je zgolj izgovor za popolno neodgovornost in ignoranco.
Jaz jim pravim »šteperji«, ker obstaja velika verjetnost, da se bo naslednjo sezono gonitve ponovila ista zgodba. Šteper bo v najboljšem primeru mačje mladiče uspešno oddal, v najslabšem primeru bodo končali nekje v potoku. Tisti mladiči, ki se ne bodo oddali in ne bodo končali v potoku, se bodo veselo parili dalje in prej ali slej končali na bremenih prostovoljcev, ki jih bodo lovili ob 5. uri zjutraj in s/k s prispevkom drugih prostovoljcev ali z občinskim denarjem. Tako da … hja, šteperji, ki ne skrbijo za svoje živali, odžirajo tudi del občinskega proračuna, ki bi ga lahko gotovo porabili tudi kako drugače. In če na problematiko pogledamo s tega zornega kota, pa nesterilizirane in nekastrirane mačke kar naenkrat niso več problem mačkarc in prostovoljcev, ampak čisto vseh občanov.
Pa še opomba za tiste, ki skrbite, da so mačji mladiči za oddajo vedno na voljo:
Mačka se goni zaradi instinkta in ne zato, ker si želi družino ali čuti potrebo po materinstvu (če sklenem povzetek ene »debate« v neki »mačji« FB skupini). Sterilizacija in kastracija res nista »naravni«, vendar zmečkane mačke na cesti in utopljeni mladiči v Savi tudi niso naravni (še ena debata z ene »naravne« FB skupine …). Imeti mladiče samo zato, da bi imeli mačje mladiče, pa ni neodgovorno – je egoistično! Zavetišča in društva se dobesedno utapljajo v letošnjih in lanskih mladičih pa tistih od 5 let nazaj, ki že davno niso več mladiči. Zagovarjati nezaželena in zaželena legla pod pretvezo, da je to »moja pravica«, pa kaže samo na to, da se tej osebi niti pod razno ne sanja, da ima poleg svojih pravic tudi dolžnosti – do sebe, družbe in nenazadnje tudi države.
Še slikovni prikaz razsežnosti nesteriliziranih in nekastriranih mačk:
Prijatelje izbiramo glede na skupne točke – zakaj bi pri živalih veljalo drugače?
Društva in zavetišča so tudi ustanove, ki vam bodo najbolje znale svetovati o tem, katera mačka je za vas najbolj primerna – in ne »kakšna« mačka. Mačji mladiči za oddajo obstajajo v vseh barvah in oblikah (karakter). Pri posvojitvi katerekoli živali pa mora biti prioriteta karakter in ne videz!
Prijatelje, s katerimi se družite, ste izbrali zato, ker so vam blizu po načelih, prepričanjih, imate z njimi skupne interese in vrednote. Prepričana sem, da se z nekom ne družite samo zato, ker je blond in ima modre oči ali pa zato, ker ima zelo dolge in goste lase, v ravno pravem lešnikovem odtenku. Zakaj bi bilo pri mačkah (in na splošno pri vseh živalih) kakorkoli drugače? Nenazadnje izbiramo kosmatega prijatelja in z bodočim sopotnikom se moramo ujeti predvsem karakterno. Lahko, da so nam všeč tigrice, a kaj, če se bo izkazalo, da se ta tigrica, v katero smo se tako vpičili, niti pod razno noče crkljati in je najbolj srečna, ko lahko nekje uživa sama zase (mi pa iščemo tigrico za crkljanje)?
Kaj pa, če smo se vpičili v belo dolgodlako mačko, da bo delala družbo našemu oranžkotu, a se dolgodlaka princesa ne mara kaj preveč družiti z drugimi mačkami (bi pa črna lepotica bila bolj kompatibilna izbira?). Kaj bomo naredili, če bomo čez nekaj časa ugotovili, da smo se z izbiro zafrknili predvsem zaradi tega, ker smo tako vztrajali “pri lepi mački” – jo bomo oddali?!
Karakter je dobro izražen že pri najmanjših mucah in hitro se vidi, katera je radovedna in samozavestna, katera je bolj preplašena in bolj uživa v miru in tišini. Prostovoljci in zaposleni v društvih in zavetiščih vam bodo znali pravilni svetovati, ker jim ni v interesu samo to, da mačko oddajo, ampak da mačko oddajo nekomu, s katerim si bosta kompatibilna oba. Šteperjem je vseeno – njim je važno, da mačko oddajo zato, da se je rešijo, nima veze, če je bolna ali zdrava, težave pa si boste na koncu nakopali vi.
Premislite tudi o tem: kaj pa, če mačji mladič sploh ni za vas?
Vsi imamo radi mladiče – ker so tako nebogljeni, ker tako lepo gledajo, ker so tako … razigrani. Pa vendar je včasih posvojitev mačjega mladiča lahko nespametna poteza, ki morda ni kompatibilna z našim načinom življenja. Nikakor nisem proti posvajanju mačjih mladičev, ampak sem za posvajanje po pameti! +1 leto stara mačka ni stara mačka in je prav tako razigrana in dojemljiva za učenje in prilagajanje; priletna gospa se bo težko kosala s hiperaktivnostjo mačjih mladičev, če imamo doma že ostarelo mačjo seniorko ali pasjega starostnika, moramo pomisliti, kako se bodo ujeli skupaj z energično bombo. Staro in mlado običajno ne gre skupaj, vendar je vse odvisno od karakterja obeh živali – skratka, še en razlog več, zakaj moramo živali posvajati glede na njihov karakter.
Ne posvojimo mačjega mladiča samo zato, ker smo si vtepli v glavo, da bi imeli mačjega mladiča in poslušajmo argumente tistih, ki nam to potezo odsvetujejo – verjetno že vedo, zakaj. Posvojitev živali je odgovornost za več let, zato o njej dobro premislimo ter se odločimo tako, da bo optimalno za vse vpletene!
Pri nadaljnjem delovanju portala in kakovostnih vsebinah lahko pomagaš tudi ti. Kako? Preveri tukaj >>>
Dodaj odgovor