Danes sem FB-ju zasledila žgočo debato, ki se tiče moje strokovnosti ter očitkov v stilu, da je danes strokovnjak že vsak, ki ima svoj blog. Debata je sicer zgolj sekundarna posledica nekaterih drugih obtožb, ki jih pa (zaenkrat) ne bom javno prala.
Bi pa rada javno razjasnila nekaj dejstev okoli moje »strokovnosti« in ZHP-ja:
Sama sebe nikoli in nikjer nisem oklicala kot strokovnjakinjo ali pa se na kakršenkoli drug sporen način predstavila kot strokovnjakinja, še več – osebno to poimenovanje zelo sovražim in skočim v luft vedno, ko me nekdo tako imenuje.
Promoviranje koncepta zdrave in sveže hrane za pse po mojem mnenju nikakor ne more biti znak, dokaz ali odraz strokovnosti, temveč zdrave kmečke pameti. To je moje osebno mnenje. Če bi se že morala opredeliti za to, kaj sem in kaj nisem, bi v prvi fazi rekla, da sem aktivistka. Lahko si predstavljate, da je to zelo čudna predstavitev na formalnem sestanku, zato takrat običajno povem, da imam spletno stran o psih.
ZHP je spletna stran (ne morem reči, da je blog ali portal, ker formalno gledane ne paše v definicijo niti enega niti drugega. V tujini obstaja izraz za tak hibrid – blogazine, skovanka besede »blog« in »magazin«), na kateri se promovira ideja zdrave in sveže hrane za pse, ki temelji na moji lastni izkušnji, izkušnji drugih, ki so (ne)posredno vpleteni v ZHP. To ni spletna stran z znanstvenimi in kliničnimi dokazi ter raziskavami (razen v primerih, ko je to izrecno izpostavljeno).
Viri in nadaljnje branje na koncu prispevka so tam z jasnim namenom: da transparetno in nedovoumno preusmerijo bralca na vire, ki so bili uporabljeni za določene (faktografske) podatke v prispevku oz. da si lahko bralec bolj poglobljeno prebere o določeni temi. Včasih so tej viri boljši, včasih slabši – jaz ne vem vsega, včasih se tudi zajebem. Temu se reče življenje.
Vem, da ne vem vsega, nikoli in nikjer nisem napisala ali kakorkoli drugače izrazila. Spodbujam idejo, da smo pasji skrbniki potrošniki, ki krojimo ponudbo na trgu. To kar bomo zahtevali, to bomo dobili. To pa ni strokovnost, temveč moje življenjsko načelo.
ZHP je samo ena izmed strani na svetovnem spletu. Odločitev, ali bo ZHP nekdo spremljaj ali ne, je vedno na strani posameznika, tako kot se posameznik odloči, ali bo prebral kateri drug prispevek v kateri koli drugi (spletni) reviji, portalu, blogu itd. Nobenega ne silim, da me mora spremljati, brati, upoštevati. V prvi vrsti pišem zato, ker mi je fino pisat in mogoče bo kaj od napisanega nekomu, nekje prišlo prav.
Nadaljnje odločitve/razmisleki/vtisi/ideje bralca žal niso v mojih rokah, tako kot ni to v rokah XY novinarke, ki je v XY reviji o zdravem življenju napisala prispevek o tem, kako je XY stvar zdrava (ali nevarna). To je zgolj informacija, ki morda da nekomu misliti ali pa ne. Sprašujem sebe in vas: če si novinar pri neki reviji, še ne pomeni, da si strokovnjak, zakaj naj bi torej bil strokovnjak nekdo, ki ima zgolj spletno stran?!?!
Različne promocijske objave, ki izpostavljajo določen produkt, nastanejo v tesnem sodelovanju s proizvajalcem, uvoznikom ali prodajalcem, ki mi, kot je zapisano v pogodbi, mora priskrbeti vse preverjene informacije o predstavljenem produktu. Naj ob tem omenim še, da nikoli ne bi objavila ničesar, v kar tudi sama ne verjamem. Prav tako ne bi nikoli objavila ničesar samo zato, ker sem zato plačana. Moja stran – moja pravila. Poleg tega namen strani ni biti vsem všečen in kot sem napisala že zgoraj, nikogar ne silim, da bere moje prispevke.
ZHP je nastal z namenom povezovanja vseh pasjih skrbnikov, ki razmišljamo drugače s strokovnjaki, ki nam lahko pri tem pomagajo. Mislim, da mi je v treh letih uspelo doseči ta cilj, saj z ZHP-jem sodeluje kar nekaj strokovnjakov, ki jih lahko upravičeno tako poimenujemo, saj imajo ustrezno izobrazbo, certifikate oz. se s tem poklicno ukvarjajo.
Pogosto se zgrozim ob fotografijah, ki mi jih pošiljajo uporabniki (zlasti ob nedeljah): razbite glave, ugrizne rane, zlomljene noge, pa verjetno še kaj bi se našlo. To so primeri, ki zahtevajo VETERINARJA in ne pomoč preko FB-ja in to od nekoga (mene), ki sploh nima ustreznih kompetenc za to. In to jim tudi jasno napišem. Ne morem pa vplivat na to, da mi pišejo, žal. Podobno velja za vsa druga vprašanja, ki jih dobivam in pripisi diagnoz, za katere sploh ne vem, kaj pomenijo. Moj odgovor je vedno enak: žal nimam ustreznih kompetenc, prosim obrnite se na strokovnjaka …. ker jaz to nisem.
Fake newsi ne nastajajo zaradi Facebooka ampak zaradi uporabnikov, ki brezglavo in nepremišljeno delijo te “novice”.
Zato na tem mestu lepo naprošam vse tiste, ki menite, da sem strokovnjakinja ali to celo pišete na javnih mestih (mimogrede: Facebook (tudi skupine) se smatra kot javno mesto) in s tem posledično sprožate zgražanje drugih – pravih – strokovnjakov z ustrezno izobrazbo, certifikati in izkušnjami, da s tem prenehate, ker je to popolnoma neutemeljena predpostavka, poimenovanje, ki ga v celoti zavračam, ne odraža mene, mojih stališč in še manj stališč ZHP-ja.
Pri nadaljnjem delovanju portala in kakovostnih vsebinah lahko pomagaš tudi ti. Kako? Preveri tukaj >>>
Saša
Lena, na vaši spletni strani ali kakor koli jo želite poimenovati, sem našla obilo koristnih informacij….. zaradi nje sva s psom prešla preko kuhane hrane na surovo hrano…. in gospod ima top izvide…. tak da hvala… upam, da vas razno razna mnenja na spletu ne odvrnejo od vašega dela…. saj veste kako pravijo….. za dobrim konjem se vedno kadi…..
Lena Gregorčič
Hvala Saša!
Mojca Hribar
Midve z Dono sva zvesti uporabnici ZHP predavanj, delavnic in prispevkov na blogazinu in to tudi nameravava ostati.
Hasta la BARF siempre!:)
Mojca
Lena Gregorčič
haha, Mojca, hvala 🙂 Daj me prosim nujno pokliči, ker sem izgubila tvoj cifro in mail – en odgovor sem ti še dolžna.
martin
Vaša stran je zelooo super,polna koristnih nasvetov! Človek se veliko nauči!
Lena Gregorčič
Hvala Martin!
Mojca Sajovic
Draga Lena, naša vrsta tistih, ki si nam odstrla tančice skrivnosti prehoda v boljši, bolj zdrav in manj stresen pasji in mačji svet, je predolga, da bi jo komu uspelo “z žgočimi debatami” skrajšati. Prej nasprotno! Fovšija je pač slovenski nacionalni šport, jaz pa sem ti v imenu mnogih živali in njihovih ljudi neskončno hvaležna, ker orješ (nehvaležno) ledino in govoriš na glas v imenu tistih, ki lajajo in mijavkajo. Sicer pa vemo: “Razlog, zakaj ima pes toliko prijateljev, je v tem, da maha z repom, ne z jezikom.”