Pasji iztrebki lahko veliko povedo o zdravju psa, pa tudi o kulturi pasjega skrbnika in upam si trditi, da se kultura pasjega skrbnika med drugim (pre)pozna tudi po pasjih iztrebkih. Za nepobiranje pasjih iztrebkov je sicer zagrožena kazen (določa jo vsaka občina posebej), a ker se nadzor ne izvaja redno, se te kazni nihče ne boji. Strah pred kaznijo bi v resnici moral biti sekundarnega ali terciarnega pomena, saj bi pobiranje pasjih iztrebkov moralo biti samuomevno, ker je edino prav to, da počistiš za svojim psom: zaradi splošnega bontona, ki pravi, da je treba za seboj počistiti, zaradi tega, da ohraniš okolje čisto in urejeno, predvsem pa zato, ker pločnike, zelenice, travnike, gozdne poti … uporabljajo tudi drugi ljudje!
“Premajhen, prevelik, neekološko”
Tisti, ki pasjih iztrebkov ne pobirajo, imajo za tovrstno početje tudi “super” argumente: ali je pasji iztrebek premajhen in se ga ne splača pobrati ali pa je prevelik in se ga ne more pobrati, ker pač ne hodimo okoli z lopato. Če je pes srednje velikosti in je kakec ravno prav velik, da gre v vrečko, pa je pri roki tretji izgovor, ekologija: zakaj bi pobirali pasje iztrebke, če ga s tem, ko ga položimo v vrečko, v bistvu ustvarimo še večji odpadek? V naravi se kakec lepo razgradi in zakaj bi nekaj tako naravnega, kot je kakec, tlačili v plastične vrečke, s katerimi dušimo mati naravo?
Prvič, obstajajo biološko razgradljive vrečke, torej ta argument odpade. Biološko razgradljive vrečke se odlično obnesejo tudi v naravi, recimo če se pes v gozdu pokaka sredi poti – iztrebek lahko zapakiraš v biološko razgradljivo vrečko in odstraniš s sprehajalne poti, kjer vse skupaj kulturno razpade v 2 do 3 mesecih.
Drugič, zanima me, zakaj potemtakem kuhinjskih bioloških odpadkov ne mečemo kar na zelenice, saj je to bolj “ekološko” in “naravno” kot bio odpadki? Če imaš vrt, je seveda drugače, ker imaš kompost, ampak, če imaš vrt, verjetno tudi psu ne pustiš, da se iztreblja vsepovsod, ne glede na velikost iztrebka. Če navkljub vsemu ležijo pasji iztrebki po solati, no, potem res ni pomoči, sicer pa pomislite še enkrat. Da se.
Tretjič, zanima me, kako bi se tej taisti ljudje, ki iztrebkov ne pobirajo, počutili, ko bi stopili v zasušen kakec, ne glede na njegovo velikost ali njihovo ekološko naravnanost, po možnosti takrat, ko bi se jim zelo mudilo na sestanek. Verjetno bi pasjega kolega, ki ni pobral iztrebka, 100-krat prekleli, pa če bi bil iztrebek majhen ali velik, čvrst ali v puding stilu.
Če vam iztrebek preveč smrdi, da bi ga pobrali, menjajte hrano. Če bo vaš pes jedel primerno in kakovostno hrano, iztrebek ne bo smrdel, pa tudi količinsko ga bo bistveno manj 🙂 Lahko si omislite tudi posebno lopato za pobiranje pasjih iztrebkov, a bo to veliko bolj bizarno, kot če bi s seboj pač nosili vrečke.
Najbolje bi bilo, če bi pasje iztrebke odvrgli v košu, ki so namenjeni pasjim iztrebkom. Ker teh kronično primanjkuje, jih odvrzimo v koš za mešane odpadke, nikoli pa v koš za biološke odpadke, pa čeprav so v biološko razgradljivi vrečki. Enako velja za mačje iztrebke oz. pesek – ta spada med mešane odpadke.
Zakaj bi hodili po tujih iztrebkih?
Nepobiranje pasjih iztrebkov je težava, ki presega kinološke kroge in neposredno vpliva na življenje vseh, ki sobivamo v nekem okolju; nihče si ne želi dneva začeti tako, da za dobro jutro na poti v službo stopi v posušen pasji iztrebek ali pa z otroškim vozičkom na pločniku zapelje direkt čez svež pasji kakec, morda poleti na zelenici in v sandalih »nagazi« v pasjo drisko; veste, kako to smrdi in kako neprijetno je, če te ta vonj spremlja še cel dan? Pasji iztrebki motijo tudi lastnike travnikov, po katerih sprehajamo naše pse, zato jih moramo pobrati tudi tam, pa čeprav smo v »naravi« – niti vi si ne bi želeli, da bi naključni pes opravljaj potrebo na vašem vrtu. Pasji iztrebki so poleg vsega laho tudi pravi minimundus bakterij in parazitov! In da ne govorimo o tem, kako nepobrani pasji iztrebi apriori mečejo slabo luč na vse pse in njihove skrbnike, ker kot češ »svinjamo« okolje. Pa ga ne! Vsaj ne “vsi”. Sama lahko na prste ene roke preštejem situacije, ko sem ostala brez vrečke in takrat sem močno pogrešala tisti koš za pasje iztrebke, iz katerega bi visela kakšna vrečka. Čeprav bi teh lahko bilo bistveno več, vseeno ni razlog, da se naredimo Francoze in za svojim psom ne pospravimo (si izposodimo vrečko, poberemo kasneje, manjše iztrebke lahko poberemo z listom, robčkom … ).
Bistvo: pobirajte za svojim psom, kjerkoli in kadarkoli!
Različna evropska in svetovna mesta se problematike lotevajo različno, nekateri bolj drastično, drugi manj. V nekaterih evropskih mestih naj bi se problematike lotevali z DNK testi kakcev, preko katerih naj bo potem prišli do skrbnika in ga oglobili, seveda, če je DNK psa zabeležen v sistemu. Ali se to dejansko dogaja tudi v praksi, nisem preverjala, saj je rešitev v bistvu zelo preprosta: pobirajmo za svojim psom, vsi in brez izjeme, kjerkoli in kadarkoli!
Vsem tistim, ki pasjih iztrebkov ne pobirajo, pa želim, da bi čim prej nagazili v takega, ki so ga pred dnevi pozabili pobrati – to bi bila verjetno bistveno boljša šola kot napisana kazen s strani inšpekcije.
Vašo zgodbo/izkušnjo/fotke, ki kaže na to, kakšen problem so dejansko nepobrani pasji iztrebki, lahko pošljete lena[at]zdravahranazapse.si. Pripišete, kako želite biti objavljeni (ime, ime in priimek, psevdonim). Pridržujem si pravico, da žaljivih besedil ne objavim.
Pri nadaljnjem delovanju portala in kakovostnih vsebinah lahko pomagaš tudi ti. Kako? Preveri tukaj >>>
Latest posts from Lena Gregorčič
- Svinjsko meso za pse: primerno ali ne? - 27 februarja, 2024
- Ali vse to res spada med počlovečevanje živali? - 29 januarja, 2024
- Skrivno življenje domačih ljubljenčkov - 22 januarja, 2024
Dodaj odgovor