Prosjačenje za hrano je vedenje, za katerega bi lahko rekli, da je med bolj pogostimi. Nekaterih ljudi to ne moti in vedenje še dodatno vzpodbujajo. S tem seveda ni nič narobe. Problem nastane, ko takšno vedenje postane vsiljivo, nezaželjeno. Zakaj torej pride do tega?
Razloga sta dva. Zato ker pes to lahko dela in zato ker se mu splača. Kaj storiti?
Preventiva je na prvem mestu
V prvem koraku se lotimo preventive. Psu omejimo dostop do situacije, v kateri bi lahko prišlo do prosjačenja. To lahko storimo na več načinov. Najlažja sta uporaba boksa ali priveza. Pred tem je seveda psa potrebno navaditi na omejitve, v nasprotnem primeru lahko pride do stresne situacije, kar bo vse skupaj samo še poslabšalo. Psa v prvi vrsti omejimo predvsem zato, da vedenja ne more več izvajati in ga s tem utrjevati. Zavedati se je potrebno, da če bi ob prihodu psa v dom pravočasno uvedli omejitve, se pes sploh ne bi naučil tega vedenja, kar bi nam prihranilo ogromno časa, ki ga v nasprotnem primeru porabimo za odpravljanje.
Psu predstavite vedenje, ki bolj “splača”
Omejitev seveda ni končna rešitev. Velikokrat se ljudje odpravljanja nezaželenih vedenj lotijo po človeško. Psu razlagajo samo, kaj ne sme, ne predstavijo pa mu vedenja, ki se mu splača. To seveda samo še poglobi konflikt. Pri delu s psi se moramo vedno najprej lotiti vedenj, ki se psu splačajo. Tako bomo naredili tudi tukaj. Razmisliti je potrebno, kaj želimo, da pes dela namesto prosjačenja. Ko to ugotovimo, pričnemo z učenjem izbranega vedenja. Ko pes osvoji vedenje, pričnemo z združevanjem.
Predpostavimo, da je to vedenje ležanje na ležišču in da ga pes že obvlada, oziroma ve, da se mu splača. Proces pričnemo tako, da psu, ki je s privezom omejen na ležišču, damo nekaj, kar lahko gloda v času našega prehranjevanja. To naredimo vedno, kadar jemo in s tem psu sporočamo dve stvari: ne moreš z ležišča in v času, ko jem, se ti splača biti na ležišču, saj se ti tam dogaja nekaj dobrega.
Naslednja stopnja je postopna odstranitev omejitve in postopna odstranitev nagrade. Zavedajte se, da lahko traja več mesecev in veliko ponovitev, preden pes osvoji novo vedenje. Bodite potrpežljivi in ne prehitevajte, saj je to recept za neuspeh.
Želja po človeški hrani nima nobene veze s prosjačenjem
Na vprašanje: »Ali bo pes prenehal, če ga bodo začeli hraniti s človeško hrano?« lahko odgovorim z jasnim ne. Seveda ne bo, saj gre za izsiljevanje pozornosti, ki je nagrajena s hrano z mize in hranjenje človeške hrane tega ne bo rešilo, kvečjemu poslabšalo.
Naslednje vprašanje, ki se pogosto pojavlja je: »Ali mu lahko dam kak grižljaj po kosilu, če je bil priden in počakal?« Lahko, ampak absolutno ni priporočljivo. V tem primeru, bi psa nagradili za vedenje, ki si ga ne želite. Vendar vsa človeška hrana ni primerna za pse, zato se temu raje izognite in namesto svoje hrane psa nagradite z nečim, kar je zanj primerno in predvsem bolj zdravo. Uporabite hrano, s katero hranite psa ali pa kakšne naravne priboljške.
Vsekakor pa samo brez panike. Gre za izjemno pogost problem, ki je v praksi lepo rešljiv. Pazite na to, da pes ne bo imel možnosti trenirati prosjačenja in da mu boste vedenje, ki si ga želite, predstavili kot nekaj, kar se mu splača. Pazite tudi na to, da sodelujejo vsi družinski člani. Stvari so za psa črne ali bele, nikoli sive. Če ostali ne bodo sodelovali, bo odpravljanje dolgotrajno in precej manj uspešno, kot če boste nastopili kot celota.
Veselo na delo! Verjamem v vaš uspeh.
Avtor prispevka je Miha Jerot, Alfakan inštruktor
Pri nadaljnjem delovanju portala in kakovostnih vsebinah lahko pomagaš tudi ti. Kako? Preveri tukaj >>>
Latest posts from Alfakan
- “Pes mi ne pusti, da mu vzamem kost, do hrane je zelo posesiven” - 16 marca, 2016
- Lačne oči: pes prosjači pri mizi - 29 februarja, 2016
Dodaj odgovor