Sobotni popoldan smo preživeli v družbi Alje Willenpart, kinološke inštruktorice v pasji šoli ZA PSA, prostovoljke v Zavetišču Ljubljana ter aktivne članice Društva za zaščito živali Ljubljana. Alja nam je pripravila dobro uro in pol trajajoče predavanje, kjer nam je poskušala odgovoriti na navidez samoumevna vprašanja, kot so: kdo je pes, od kod izvira in kaj potrebuje, pri čemer samo “fizična aktivnost” in vsakodnevni sprehodi niso dovolj.
Prav gotovo bi vsak sklop, ki ga je predstavila Alja terjal samostojno obravnavo, saj smo se dotaknili sila zanimivih tem: zakaj je prišlo do udomačitve psa, zakaj pes ni volk, kako so danes nezaželena vedenja včasih bila koristna, zakaj samo fizična aktivnost ni dovolj oz. lahko ob pretiravanju celo vodi v kronični stres. Obdelali smo tudi ločitveno tesnobo ter dobili nekaj napotkov za popestritev pasjih sprehodov in življenja s psom.
Pes vidi svet skozi vonj
“Psi, ki so za to naučeni, lahko v urinu zavohajo rakaste celice, še preden jih zaznajo »mašine«, njihov vonj je tako izostren, da bi bili po vonju sposobni ločiti dve zrni peska”, pravi Alja in dodala, da kljub temu na sprehodu skrbniki neprestano bentimo, ker nas pes na sprehodu »bremza« in voha vse grmičke, ulične svetilke, iztrebke itd. Delo z nosom je za psa pomirjujoče, hkrati pa posrkbi za mentalno stimulacijo, posledično tudi za pomirjenega in zadovoljnega psa. Fizična aktivnost je brez dvoma pomemben del pasjega življenja, ni pa to edina stvar (ali vse), kar pes potrebuje.
Nos in vonj – najcenejša pripomočka za mentalno stimulacijo
Skrivanje in iskanje priboljškov doma je »igra«, ki ne zahteva posebnih pripomočkov, tehnik in znanja, samo nekaj volje s strani skrbnika, pasji nos pa bo potem opravil svoje delo. Seveda tudi delo z nosom zahteva določeno mero koncentracije pes v začetni fazi verjetno ne bo zbran dolgo časa, ampak koncentracijo lahko pridobimo s »treningom«. V pomoč nam je lahko tudi Šnofka, ki jo izdelujejo v Društvu za zaščito živali Ljubljana.
Ko pa se s psom naslednjič odpravimo na sprehod, ne pozabimo, da je sprehod namenjen njemu, zato mu dovolimo več vohanja in raziskovanja okolice s smrčkom. Menjajmo sprehajalne poti, odpravimo se na kraje, kjer je veliko različnih vonjav in psu dovolimo, da jih preišče s smrčkom.
Bodimo tudi mi psom najboljši prijatelji!
Alja pa je na koncu tudi poudarila, kako pomembna je za psa možnost izbire. Pasje življenje je podrejeno našemu: ob tej in tej uri gredo na sprehod, ker potem gremo v službo, jejo to, kar jim izberemo mi in spijo tam, kjer jim mi določimo. Je res tako težko, da enkrat mi sledimo psu, da mu prepustimo možnost izbire na gozdnem razpotju ali pa mu občasno ponudimo 2 različni vrsti hrane ter mu tako damo možnost, da si izbere tisto, ki mu v danem trenutku najbolj ustreza?
Predvsem pa – pustimo psu biti pes; poleg vohljanja mu pustimo, da se povalja po takem in drugačnem blatu, ne pretiravajmo s fizično aktivnostjo samo zato, »ker je to pes«. Poleg tega pa pes je socialno bitje, ki potrebuje družbo »iste vrste« in našo bližino. Bodimo tudi mi psu najboljši prijatelji in ne bodimo samo mi tisti, ki psa neprestano nekaj učimo – naj tudi pes kaj nauči nas!
Pri nadaljnjem delovanju portala in kakovostnih vsebinah lahko pomagaš tudi ti. Kako? Preveri tukaj >>>
Latest posts from Lena Gregorčič
- Svinjsko meso za pse: primerno ali ne? - 27 februarja, 2024
- Ali vse to res spada med počlovečevanje živali? - 29 januarja, 2024
- Skrivno življenje domačih ljubljenčkov - 22 januarja, 2024
Dodaj odgovor