Psi na delovnem mestu? Zakaj pa ne! V tujini sicer bolj običajna praksa, vendar se stvari premikajo v pravo smer tudi pri nas, a s tempom, ki smo ga že vajeni: počasi. Izjeme se seveda najdejo tudi pri nas, zato sem jih z veseljem vključila v prispevek kot »primer dobre prakse«, vendar preden nadaljujemo, dajmo najprej objasnit, zakaj bi psa sploh vozili s sabo v pisarno?
Psi na delovnem mestu: teorija in praksa
Pustimo ob strani praktičen vidik in dejstvo, da je lahko pes ob vašem 8-urnem delavniku, vožnji v oddaljen kraj in drugih opravkih zlahka 10 ur dnevno prepuščen sam sebi (upam, da je to zgolj moja teoretična predpostavka in da takih primerkov ni na ZHP-ju!). To seveda ni dobro tako s fiziološkega vidika (kaj pa lulat, kakat?) kot tudi socialnega; psi so nenazadnje družabna bitja! Osamljenost in prepuščenost samemu sebi zlahka vodi v vedenjske težave, a o tem kdaj drugič.
Pasji skrbniki smo iz praktičnega in teoretičnega vidika prav gotovo seznanjeni z dejstvom, da psi dokazano znižujejo stres in vplivajo na dobro počutje. Zaradi rednih sprehodov poskrbijo tudi za zdravje našega imunskega sistema, preprečujejo težave s srcem in ožiljem, otroci, ki odraščajo skupaj z živalmi naj bi imeli manj težav z alergijami itd. Dejansko je na to tematiko narejenih tudi več raziskavk ki sem jih v različnih prispevkih na ZHP-ju tudi že navajala.
Kaj pa psi na delovnem mestu? Tudi na to temo obstaja več praktični študij (tukaj je recimo ena), ki ugotavljajo, da prisotnost psa v pisarni pozitivno vpliva na produktivnost ter počutje vseh zaposlenih, stres po napornih sestankih hitreje mine (saj veste – božanje psa znižuje stresne hormone), pasja družba pa odlično vpliva tudi na odnose in povezovanje s sodelavci. Osebno sicer menim, da za tovrstne predpostavke res ne potrebujemo raziskav, ki bi potrdile to, kar je že samo po sebi očitno, pa vendar je to še en dokaz, ki govori v prid temu, da bi bilo življenje brez psov bolj pusto.
Povej naprej: 21. junij je svetovni dan psov v pisarni! Boste vašega vzeli s sabo? V vsakem primeru lahko nadrejenim posredujete ta zapis in jim na tak način namignete, da mogoče pa je čas … 🙂
Kako pa to zgleda v praksi?
Da ne bomo samo o teoriji, si poglejmo, kako tudi v praksi zgleda pasja družba na delovnem mestu. Malo sem povprašala in pobrskala naokoli ter našla 3 odlične sogovornike, ki so mi svojo izkušnjo zaupali iz prve roke. Spoznajte njihove zgodbe!
2 bernki v pisarni
Barbara (Topol armature d. o. o.) svoji bernki vsak dan pripelje v pisarno. Pravi, da imata enako število delovnih ur kot ona in si niti približno ne predstavlja, da bi psici sami preživeli 10 ur dnevno, po možnosti brez družbe in zmožnosti opravljanja fizioloških potreb. Ob tem dodaja, da nima negativnih izkušenj s strankami ali naročniki, ki pridejo v pisarno; sicer se najde kakšen kurir, ki se boji psov in zato ne vstopi v pisarno, zato s takim opravijo zunaj. Dodaja pa, da so taki primeri zelo redki in kot še pove, se precej pogosteje zgodi, da ju stranke iščejo in sprašujejo po njiju, če slučajno ‘prespita’ njihov prihod in ne prideta pozdravit.
Kaj pa polaga na srce drugim delodajalcem, ki so ideji psov v pisarni morda naklonjeni, niso pa čisto prepričani, kako bi to izpeljali?
»Prvo pravilo je gotovo, da mora biti ‘službeni’ kuža lepo vzgojen, socializiran in prijazen do obiskovalcev, kar je sicer odvisno od zaposlenega in ne od delodajalca. V prvih dneh se bo po vsej verjetnosti pokazalo, kako kuža reagira v določenih situacijah in s pomočjo skrbnika in njegovega usmerjanja vedenja kužka, se lahko vse morebitne pomanjkljivosti zelo hitro korigirajo. Pri nas smo imeli npr. težavo, da sta vsakega obiskovalca najavili z laježem (odkar smo v drugih prostorih, prej te težave ni bilo). Doma je to seveda dovoljeno, v službi pa ni ravno prijetno. Zato smo se lotili reševanja te težave in jo praktično že odpravili. Sicer pa ni lepšega, kot preživeti dan v službi s svojim kosmatincem.«
Ob vsem tem pa Barbara še dodaja, da je pasja družba na delovnem mestu tudi izredno praktična: »Če je kuža s tabo v službi in se popoldne pojavi potreba po podaljšanju delovnika, to ni nikakršen problem. Jaz bi bila v primeru, da sta moji punci doma, strašno živčna, če ne bi prišla ob uri domov. Tako pa ju pač peljem še enkrat ven na lulanje, skupaj dokončamo delo in pridemo domov malo kasneje. Skratka, mislim, da smo lastniki kužkov bistveno bolj zadovoljni in produktivni, če imamo pod mizo, poleg električnih kablov, še eno ali dve kosmati kepi. Pa čeprav zavoljo tega sedimo malo dlje od mize!«
Kako je pri Loompu?
Urška in Špela, ki stojita za blagovno znamko Loomp pravita, da so psi na delovnem mestu super ideja, ki bi jo moralo podpreti več delodajalcev, če je to le mogoče: »Kadar je v službi zelo stresno so nam živali v veliko pomoč. Namesto pavze, na kateri običajno razmišljaš le o službi in skrbeh, lahko to kratko pavzo nameniš sprehodu s svojim kosmatincem in popolnoma pozabiš na skrbi. Saj je to namen sprehoda, čohanja, igranja, in ne razmišljanja kaj vse moraš še postoriti, kdo vse te še čaka … Vsak si zasluži odklop, kajne? Ko pa prideš nazaj na delovno mesto imaš vsaj spočito glavo in ponovni zagon za delo. Tako da vsi, ki razmišljate o tem, da bi lahko zaposleni pripeljali v službo svoje pse, naredite ta korak, ne bo vam žal. Hvaležni vam bodo vaši zaposleni kot njihovi kosmatinci!«
Kot je v »pasjem podjetju« za pričakovati, sta njuna haskija vedno z njima. Sicer imata tudi svoj prostor izven pisarne, da se lahko ohladita, ko jima notri postane prevroče. Dodajata, da sta psa zelo pridna in večino delovnega dneva prespita svoji postelji. Ko je čas za takšne in drugačne potrebe, pa jasno povesta s svojim zavijanjem in tuljenjem. Takrat naredijo pavzo in se odpravijo na krajši sprehod, kjer se tudi malo poigrajo.
Tudi spletne agencije ne zaostajajo!
Psi so dobrodošli tudi v spletni agenciji Madwise. Kot pravi Sašo, se za to potezo niso odločili načrtno, ampak se je zgodila sama od sebe: »Ko sta se moja starša odpravila na dopust, sta mi v pasje varstvo prepustila Xaro. To se mi je zdelo škoda imeti cel teden zaprto v stanovanju in sem jo raje odpeljal s sabo v pisarno. Glede na vse splošno navdušenje so se kasneje tudi ostali sodelavci odločili, da pripeljejo svoje pasje prijatelje na obisk. Tako so nas poleg že omenjene Xare, obiskali že Ajk, Bolt in Azra. Nekaj bolj sramežljivih pa še čakamo, da zberejo pogum in se oglasijo pri nas.«
Posebnih pravil okoli pasje družbe v pisarni ni in do zdaj so s tovrstnimi obiski imeli same dobre izkušnje. Kot pravi Sašo, je običajno v pisarnah po en pes naenkrat, kandidatov, ki bi ga želeli peljati na sprehod je vedno dovolj, zato tudi s tem nimajo težav. Sašo ob tem še dodaja, da: »Psi večino dneva preživijo med sprehajanjem od enega do drugega sodelavca in se pustijo božat. Tisti bolj iznajdljivi pa se postavijo na sredino hodnika in tako uspešno poskrbijo, da so v središču pozornosti, da jim slučajno ne uide kakšno čohanje.«
So imeli do zdaj kakšne negativne izkušnje z naročniki, ki psom morda niso tako naklonjeni? Sašo pravi, da še niso naleteli na negativen odziv. Občasno je sicer kdo presenečen na idejo, da imajo pse v pisarni, kar mu da misliti, da to vendar ni tako pogosta situacija. Za konec mi še pove, da poskušajo sodelovati z naročniki, s katerimi delijo iste vrednote in poglede na svet: »Ljubezen do živali je vsekakor ena izmed teh.«
Še nekaj zdravorazumskih napotkov za konec
kot lahko vidite, koncept ni tako abstrakten in se ga da lepo izpeljati tudi v praksi. 🙂 Osebno seveda zelo podpiram tovrstna dejanja ter si želim, da bi ji sledilo čim več podjetij. Za dobrobit vseh pa moramo seveda upoštevati, da:
- Pozitivne efekte bomo dosegli le, če se bodo dobro počutili vsi vpleteni. Mogoče pa se vaš pes ne bo dobro počutil v pisarni?
- Mogoče se kateri izmed vaših sodelavcev boji psov – to je treba upoštevati in v teh okvirjih morda doseči neke vrste konsenz.
- Če si izborite, da bo pes z vami v pisarni, poskrbite, da ne boste v službo prinesli bolh, da boste pred firmo dosledno čistili za vašim psom in nasploh bili zgled odličnega pasjega skrbnika v vseh pogledih! Tako imamo možnost, da kaj spremenimo!
Kako je pa pri vas? So psi na delovnem mestu dovoljeni ali prepovedan? Šefa motijo dlake ali podpira naravno protistresno terapijo? 🙂
Pri nadaljnjem delovanju portala in kakovostnih vsebinah lahko pomagaš tudi ti. Kako? Preveri tukaj >>>
Aleksandra Lepenik
Zdravo!
Ker je to tudi moja tema se z veseljem oglašam.
Prej sem bila lastnica dveh labradorcev. Zaradi pasjega vonja in veliko dlak, sta bila popolnoma neprimerna za pisarno in moje odkrito mnenje je, da ta vse podobne pasme velja isto (prinašalci, ovčarji ipd). Pasji vonj in dlake ne sodijo na delovno mesto! Ni vsak dan lep sončen dan in nimamo vsako jutro časa jih pol ure krtačiti.
Sedaj imam madžarsko vižlo, ki praktično nima vonja in pušča zelo malo dlak, tako da je ta ovira odstranjena in je Teri z mano v pisarni vsak dan. Ampak tisti, ki pišejo same lepe reči kar malce lažejo. Ker sem vztrajna in sem se učila, sedaj Teri v miru počiva na svojem mestu (stara je dve leti), do sem pa je bilo kar veliko dela in motenj pri delu. Dokler se ne nauči, pes vstane vedno ko kdo vstopi v pisarno, se odzove na vsak premik lastnika, na vsak šum, nekateri celo lajajo. Imajo tudi svoje potrebe in to ne takrat, ko nam paše. Opazila sem, da se kar velik procent strank boji psov, drugi pa so preveč vzhičeni. Ker je na delovnih mestih zelo pomembna dobra klima celotnega tima in osebno počutje vsakega posameznika, lahko imaš psa samo, če imaš svojo pisarno. Drugače je iz vidika varstva pri delu tole nemogoče nadzorovati. Kaj pa alergije? Kaj pa stres, ki ga kuža lahko povzroči sodelavcu (niso vsi pasjeljubci)? Kaj pa dlaka in vonj? Če že enega moti, je to nesprejemljivo. To povem kot velika ljubiteljica psov, brez katerih ne morem živeti. Ampak služba je pomemben del našega življenja in odnosov in kot delodajalka bi dva krat premislila preden bi dovolila psa na DM, brez lastne pisarne pa absolutno ne. Da ne govorim o vseh sestankih, izobraževanjih in drugih odsotnostih. V teh primerih potrebujemo back-up, tudi v pisarni.
Dan za pse v pisarni? Tako posploševanje je katastrofalno slabo in naredi več škode kot koristi. Kdor je odgovoren tudi odloča, torej delodajalci. Ljubitelji psov bi se morali prvi distancirati od takih pobud. Kdor pa ima možnost in res vzgojenega psa pa naj se pogovori z delodajalcem, ne more pa to veljati kar vsevprek in za vsakogar.
Vsem lep pozdrav 🙂
Lena Gregorčič
Živjo, hvala za komentar.
Žal mi je, da ste spregledali tisti del, kjer pišem ravno o tem – da preden pripeljemo psa v pisarno, moramo ob tem upoštevati vse vpletene in različne zorne kote tovrstnega početja.
Prav tako se mi zdi zelo neprimerno, da napišete, da tisti, ki govorijo samo lepe stvari, lažejo. Mar ne dopuščate možnosti, da je njihova izkušnja lahko drugačna od vaše? Zakaj bi moji sogovorniki imeli razlog, da lažejo?
Žal mi je tudi, da ste objavo razumeli kot katastrofalno posploševanje, saj prikazuje zgolj še eno izmed možnosti življenja s psom. Če je primerna ali ne, naj vsak sam presodi pri svojem psu, delodajalcu in sodelavcih.
LP