Diagnoza rak: kaj pa zdaj?

V zadnjem času me pogosto kličejo zaskrbljeni lastniki, ki jim je pes zbolel za rakom. Klasični veterinarji, ki so postavili diagnozo, so hkrati predlagali morebitno zdravljenje v obliki kemoterapije, obsevanja, bioloških zdravil ali pa samo kirurške odstranitve tumorjev. Redko so lastniki deležni dodatnih navodil, kaj lahko sami naredijo, da pomagajo svoji živalci pri dvigu telesne moči, ki bo še kako v pomoč pri zdravljenju. Zaskrbljeni lastniki iščejo sami naprej in se po pomoč obrnejo k stricu Googlu, vendar jih šele tam pričaka zmeda: poplava informacij o tem in onem “super prehranskem dodatku”, ki je nekaterim psom pomagal do malodane čudežne ozdravitve. Nakupimo cel kup preparatov in vse naenkrat zbašemo v psa ter se takoj boljše počutimo, ker smo naredili največ, kar smo lahko. Pa smo res? Je doza cele palete čudežnih pripravkov res najbolj optimalna?

Kaj pa, če je rak samo še ena od mnogih bolezni?

Ob diagnozi raka nas vse zajame panika. Kot bi imeli nekje v sebi shranjen program, ki ob teh besedah sproži naval adrenalina in črnih misli. V preteklosti se o raku ni veliko govorilo, v zadnjem času pa o tem poslušamo že praktično na vsakem koraku. Rak je postala ena od zloglasnih bolezni 20. stoletja, ki mori vse naokrog. Tako ob sami diagnozi najprej pomislimo na smrt in posledično nas preplavijo čustva strahu in žalosti. Sprašujemo se, zakaj se to dogaja ravno nam in tarnamo nad zlobno usodo, ki se je tako grdo poigrala z nami. Mediji in družba nam pri tem niso prav nič v pomoč, saj najraje pišejo in govorijo o grozljivih in žalostnih zgodbicah, ki raku samo še utrjujejo status groze.

Če vprašate mene, vidim rakave bolezni le še kot eno od mnogih bolezni in postavljeno diagnozo vsekakor ne kot smrtno obsodbo. Organizem živih bitij je namreč čudežno orodje in lahko premaga še tako hudo bolezen, če mu le malo pomagamo na tej poti. V svoji doktorski disertaciji sem spremljala preživetje psic s tumorji mlečne žleze in bila nemalokrat presenečena. Ko enkrat vidiš, da lahko psice z agresivnimi tumorji, ki jim napovejo samo še nekaj tednov življenja, normalno živijo še dve leti po kirurški odstranitvi tumorjev, spoznaš da se tukaj zadaj skriva še veliko več kot pa le gola statistika!

1. Ne obupajte, temveč iščite rešitve

Tako je prva stvar, ki jo polagam na srce vsem lastnikom psov z rakom, nikar takoj ne obupajte! Verjamem, da vam je težko ob postavitvi diagnoze in da se vam zruši svet, ko vas neprestano pestijo misli, da vaša živalca morebiti ne bo več dolgo z vami. Vendar s takšnim načinom razmišljanja in čustvovanja prav nič ne pomagate svojemu kosmatinčku. Prej nasprotno. Tisti, ki poznate moč misli in zakon privlačnosti veste, da z našimi mislimi (sploh tistimi, ki so nabita s čustvi) kreiramo naš svet. Z utapljanjem v žalosti in črnih mislih v svoj svet vlečemo prav tak scenarij in tega si res ne želimo. Vendar ne me narobe razumeti, da sedaj od vas zahtevam, da potlačite svoje občutke in se pretvarjate, da je vse v najlepšem redu. Še zdaleč ne! Prav je, da ste žalostni in jezni in da si ta čustva tudi priznate, ne pustite pa jim, da vas popolnoma preplavijo in krmilijo vaše življenje. Raje postanite aktivni in začnite iskati rešitve za izboljšanje zdravja vašega kužka in se boste takoj počutili bolje. S takšno energijo pa ste že naredili prvi in še kako pomemben korak k zdravljenju vašega ljubljenčka.

2. Kakovostna prehrana

Drugi prav tako pomemben korak je kakovostna prehrana. Vaš kuža trenutno ni v najboljšem telesnem stanju, kar pomeni, da ima slabši izkoristek hranil iz hrane in verjetno tudi moteno izločanje razgradnih produktov metabolizma iz organizma. Prav zato v tem stanju potrebuje kar najbolj kakovostno in lahko prebavljivo hrano. Kaj pomeni kakovostno? Najbolje takšno, ki je namenjena za prehrano ljudi in ne živalskih odpadnih produktov slabše kategorije. In kaj pomeni lahko prebavljivo? Čim bolj preprosto (ne preveč različnih sestavin v enem obroku) in najbolj primerno za njihovo anatomsko zgradbo prebavil.

Na tej točki vam je verjetno že jasno, da vsi briketi odpadejo, saj ne zadostijo niti prvi in niti drugi točki. Če pustimo ob strani neprimernost nekaterih hranil in kemičnih dodatkov, so briketi zmes množice različnih sestavin, kar pomeni, da ima organizem veliko dela, da vse to predela. Poleg tega je tudi veliko odpada, kar vidimo po obilnih kakcih pri psih, ki redno uživajo brikete. V fazi, ko je kuža bolan, moramo poskrbeti, da bo organizem imel čim manj dela s prebavo hrane in čim manj odpadnih snovi za predelati. Tako se ne porablja energija po nepotrebnem in raje ostaja na razpolago za zdravljenje.

Kakšna pa je primerna hrana za pse, ki imajo raka?

Osnova naj bo meso, dodatek pa zelenjava. Meso je najboljše tisto z dobrim razmerjem omega 3 in omega 6 maščobnih kislin. To je meso vseh pašnih živali (pašno govedo, divjačina, ovčka, zajec) in pa seveda ribice (sardine, losos). Perutnina in svinjina v tem primeru nista najboljša izbira, saj imata višji delež omega 6 maščobnih kislin in zato lahko pospešujeta vnetne procese v organizmu. Uporabite različne dele živali in ne samo mišičnega mesa, saj maščobe, kite, vezi, kosti, hrustanci in notranji organi vsebujejo vsak svoj spekter koristnih snovi, ki oblikujejo celostno zdravje vašega kužka. Zelenjava pa naj bo res samo dodatek, največ 25 % celotnega obroka. Mesojede živali imajo namreč v primerjavi z nami precej krajše črevesje in zelenjava za njih predstavlja vlakninasti balast, ki je težje prebavljiv. Pomembno je, da je zelenjava kuhana in pretlačena v pire oziroma drobno nastrgana, če jo hranimo surovo. Opazujte kakec po takšnem obroku in v primeru, da so v njem neprebavljeni deli zelenjave, potem veste, da jo vaš kuža ni prav dosti izkoristil in mu naslednjič raje dajte manjši delež oziroma jo prej dobro prekuhajte. Uporabljajte predvsem zelenolistnato zelenjavo, ki se je v številnih znanstvenih študijah izkazala kot najbolj uspešna v boju proti raku. Brokoli, brstični ohrovt, listnati ohrovt in zelje so prva izbira.

Kaj pa ogljikovi hidrati iz žit?

Pri kužku, ki je zbolel za rakom, jih povsem odsvetujem. Prvi razlog je ta, da škrobnata žita v splošnem lahko delujejo vnetno v pasjem telesu. Tekom njihove prebave se namreč tvorijo določeni prostaglandini in citokini, ki pospešujejo vnetne procese v organizmu. Tega pa ne potrebujemo, medtem ko se kuža že tako bori z boleznijo. Druga pomembna stvar pri žitih je ta, da ob vnosu ogljikovih hidratov dodatno hranimo tumorske celice, ki jih poganja glukoza. O tem procesu sem pisala že v enem od prejšnjih prispevkov in da se ne ponavljam, si o njemu lahko več preberete tukaj.

Vsekakor je prehrana bogata z maščobami in beljakovinami in z malo ogljikovih hidratov iz zelenjave najboljša izbira pri rakavem obolenju. Sploh pa je to prehrana, ki so jo psi uživali v preteklosti, ko se še niso družili z nami in jim je zato pisana na kožo. Vendar pozor! Če je vaš kuža do sedaj jedel samo brikete, mu nikar čez noč ne zamenjajte jedilnika, ker lahko pričakujete težave v obliki drisk in bruhanja. Prehod morate narediti postopoma in hitrost prilagoditi vsakemu kužku posebej. Nove sestavine uvajamo v majhnih količinah in opazujemo odziv kužka. Če se tega ne bi radi sami lotili, se nama z Leno lahko pridružite na delavnici ali pa kontaktirajte mene osebno in skupaj pripravimo jedilnik. Vsekakor pa stopite v akcijo čim prej, da začnete že danes krepiti zdravje vašega kosmatinčka!

V tem prispevku smo obdelali naše miselne procese ob postavljeni diagnozi rak in prehrano psa. Sama menim, da sta to dva glavna stebra vsakega zdravljenja. Ko je poskrbljeno za telo in dušo, pa zdravljenje lahko nadgradimo še s koristnimi prehranskimi in zeliščnimi dodatki ter procesi razstrupljanja. Kaj pride na tem mestu v poštev, pa si bomo pogledali naslednjič!

• O avtorju
• Zadnje objave

Sledi dr. Mojca Cerovšek, dr. vet. med.:

dr. Mojca Cerovšek, dr. vet. med.

Veterinarka, bioresonančna terapevtka in prehranska svetovalka

Mojca je veterinarka z doktoratom znanosti iz področja onkologije, ki ji raziskovalna žilica nikoli ne da miru in vsaki stvari hoče priti do konca. Je velika zagovornica naravnih oblik zdravljenja in prehranjevanja. Deluje kot bioresonančna terapevtka in prehranska svetovalka za živali, vključena je tudi v izobraževanje za veterinarje homeopate. Spletna stran: vitalizem.si Kontakt: vitalizem.mojca[at]gmail.com

Latest posts from dr. Mojca Cerovšek, dr. vet. med.

• Homeopatija za živali: kako deluje? - 5 maja, 2020
• Primer iz prakse: Tobi in njegove življenjske preizkušnje - 14 aprila, 2020
• Vnetje ušes pri psu: zakaj do tega pride in kako lahko pomagate? - 28 januarja, 2020