… pa boš videla, me je zadnjič doletel komentar potem, ko sem spuščenega psa fizično odstranila s svojega privezanega psa. Nekateri psi in lastniki lahko kljub prošnjam in opozorilom počnejo kar hočejo, drugi pa se jim očitno moramo prilagoditi, torej pustiti, da njihov spuščen pes z našim počne kar mu paše, sicer … bomo že videli! Opa, tu ni heca! “Moj” lahko počne kar mu paše, itak je ful prijazen, bi se samo igral, malo renči, pa kaj! Ampak ti … ne, ti pa mojega psa že ne boš stran odrivala! Kaj ti pa je, baba histerična!
Grožnje in napad pa niso nič drugega kot odsev lastne nesposobnosti, ampak ne glede na to, je moje vprašanje zelo preprosto: zakaj bi tvoj pes moral pozdravljati in skakati po mojem/po vseh mimoidočih, samo zato, ker se tebi s tem ne zdi nič narobe? Potem pa vzkipiš, ko se ti človek postavi po robu.
Hja, o nevzgojenih pasjih lastnikih sem že pisala in navkljub nekaterim kritikam, češ da bi prispevek moral biti poučen in ne hujskaški, trdno stojim za napisanim. Zakaj? Zato, ker poučnih prispevkov je ogromno, a v praksi se ta konglomerat poučnosti več kot očitno ne odseva. Ja, verjamem, da nisem edina, ki se ji to dogaja, sem pa ena izmed tistih, ki sem precej neobremenjena s tem, da bi morala vzbujati vtis vedno simpatičnega, nasmejanega, veselega in prijaznega človeka, ampak povem stvari direktno, brez olepševanja in kar se da objektivno. In imeti psa pod kontrolo je objektivna dolžnost vseh pasjih lastnikov!
To so v komentarjih napisali bralci prejšnjega prispevka in jasno je, da se s težavami soočajo tudi tisti, ki psov sploh nimajo, se jih bojijo, jih nočejo imeti ali pa jih ne marajo (več komentarjev je pod dotičnim prispevkom):
Svojega poznam, lahko predvidevam reakcijo in preprečim, če je potrebno. Ne poznam pa mimoidočega./…/. Vsa težava je v ljudeh in njihovih glavah. Na psa projiciramo naša čutenja in razmišljanje, ta pa deluje za nas, ker nam je predan.
Marta
Nimamo psa, imamo pa 5 letno deklico, ki se zelo boji psov. Sploh spuščenih, ki bi jo radi vohali, pozdravljali in se z njo igrali. Dvakrat se je že zgodilo, da so skakali po njej, kljub vsej previdnosti. Vedno ko mirno mine srečanje s psom na vrvici si oddahnem. Ob lastnikih spuščenih sem večkrat tudi sama otrpnila, ampak zdaj ste me opogumili in bom odslej bolj odločna!
Barbara
Svoboda njihovega (spuščenega) psa, krajša svobodo marsikoga. Dopovedat si itak ne dajo. Jaz dvignem psa, pol mi pa en reče zakaj nisem raje kupila papige, ker imam psa v naročju.
Anna
Ampak moja pravica je … čakaj malo – kaj pa dolžnost?
Kot pasji lastniki nimamo samo pravic, ampak tudi dolžnosti. Ena izmed dolžnosti je med drugim tudi ta, da imamo psa pod nadzorom in se ne obnašamo, kot da smo na svetu sami. Na žalost živimo v kroničnem pomanjkanja altruizma, ki po SSKJ definiciji pomeni ravnanje, nazor, pri katerem človek upošteva koristi drugih, nesebičnost. V teoriji zelo enostavno, v praksi redko doživljeno! Da postaneš altruist, ni treba biti posebej poduhovljen, dovolj je, da premoreš vsaj malo empatije. Če si altruist, pasji iztrebek pobereš zato, da nekdo drug ne stopi vanj, ne pa zato, ker obstaja kazen za nepobiranje iztrebkov ali pa zato, ker tako piše v enem izmed “poučnih” prispevkov.
Če si altruist, imaš psa pod kontrolo ne zato, ker obstaja kazen, če ga nimaš, ampak zato, ker nikoli ne veš, kdo ti pride nasproti:
- lahko je to pes, ki ne mara drugih psov in ga blazno nervirajo psi, ki ga hočejo na vsak način spoznati, ga povohati, pozdraviti, se igrati. Zakaj bi psa, ki ne mara drugih psov, po nepotrebnem spravljal v dodaten stres? S kakšno pravico to počneš?
- lahko je to gospa, ki se boji psov in ne želi, da jo spuščen pes ovohava ali se ji mota okoli nog in to je treba spoštovati. Kakšno pravico imaš, da tvoj pes posega v njen osebni prostor?
- morda je to otrok, ki se zaradi preteklih slabih izkušenj blazno boji psov, ki so rinili/rinejo vanj in mu to povzroča dodatno travmo. Poleg tega so s perspektive otroka tudi manjši psi lahko veliki in „nevarni“. Če ima 2 ali 3 letni otrok povprečno 14 do 18 kg in mu nasproti pridrvi 15 ali 20 kg pes, ga lahko komot podre, pa čeprav bi se (pes) samo igral z njim, ker ima zelo rad otroke. S kakšno pravico opravičuješ tako početje? Da tvoj ne bo nič naredil in ima ful rad otroke?
- nenazadnje pa je to lahko nekdo, ki mu gredo blazno na živce psi, jih ne mara, ne mara njihovih dlak, slinjenja in skakanja po mimoidočih, ker vse, kar želijo, je samo užiti svoj nedeljski sprehod v miru. Tudi takim dam popolnoma prav, čeprav sama obožujem dlake na mojih pasjih oblačilih, kavču, skakanje, ko me pes ne vidi cel dan in neumorno dajanje poljubčkov po obrazu. Enim je to ogabno, meni je nepredstavljivo, da bi živela brez tega, nikakor in nikdar pa ne bo moj pes skočil v mimoidočega, ga poslinil, polupčkal itd. Obiski, ki pridejo k meni na kavo, pa imajo vedno možnost se povaljčkat in dobiti ekstra zaščito za njihova oblačila.
In če vas nekdo prosi, da psa zadržite/primete/odmaknete … upoštevajte to. Nikoli ne veste, če in kdaj boste vi na drugi strani tistega, ki prosi za razumevanje.
“Moj bi se samo igral …” za 1500 €!
Vem za primer psa, ki je zaradi nevzgojenega pasjega lastnika končal na operaciji. Izredno energičen pes se je (kljub prošnjam lastnika drugega, starejšega psa) toliko časa zaganjal v tega starejšega psa, dokler se ni ta spotaknil, padel, skotalil v “grapo”, se poškodoval in končal pri veterinarju z računom za 1500 €. Poravnal ga je seveda njegov lastnik in ne lastnik tistega psa, ki se je neumorno zaganjal, ker bi se rad igral in itak ne bo nič naredil. No, saj “načeloma” ta hiperaktiven pes “ni ničesar naredil narobe”, a ne, samo gnjavil je toliko časa, da se je starejši želel umaknit, zgubil ravnotežje in padel. Saj ga ni direkt spotaknil, a ne, pa prav tako tega ni nalašč naredil, on se je želel samo igrati, če je tisti ta star pes tako “labav”, je pač to njegov problem, a ne? Normalno, dokler mlajši “hiperaktivc” ne bo postal starejši “labav” gospod, se njegov lastnik tega ne bo zavedal.
A ni to žalostno? Mislim … tako zares – žalostno? Do kam seže človeška oholost in samozaverovanost, predvsem pa kdaj bodo nekateri spoznali, da si Zemljo delijo še z nekaj milijardami ljudi in kupom živali?
Dejstvo: pes je ogledalo lastnika
In če se vrnem na začetek tega prispevka: psa, ki je skakal po mojem psu, sem fizično odstranila (dvignila/premaknila) samo zaradi tega, ker lastnika ni bilo niti v približni bližini. No, očitno je že moral biti, če mi je čez nekaj dni postregel s tako grožnjo 🙂 Morda pa je slišal, kako je ob odstranitvi njegov pes zajavkal, čeprav prisežem, da niti pod razno nisem bila groba, ker imam blazen občutek krivde že če po nesreči pohodim polža in še mrtve golobe bi pokopala, kaj šele, da bi kaj naredila psu, ko pa je v bistvu samo kolateralna škoda nevzgojenega pasjega lastnika.
Naredila sem samo to, kar bi morl narediti čisto vsak pasji lastnik, ki je ambasador svojega psa, ampak ranjen ego se daleč sliši in tudi pes je nenazadnje samo ogledalo lastnika …
No, prav gotovo pa taisti pasji lastnik ni slišal, kako je moj pes zacvilil, ko se mu je njegov pes obesil za „podbradek“ in prav gotovo je preslišal, kako je njegov spuščen pes prilaufal do naju in renčal. Ljudje slišimo in vidimo samo tisto, kar želimo slišati in videti in ob kričanju naših pravic pozabimo na dolžnosti, altruizem pa … je sekta v Indiji 🙂
Vem, da nisem edina, ampak v slogi je moč.
Beseda ni konj, je pa lahko odlično orožje in jaz bom svoje prigode z nevzgojenimi pasjimi lastniki redno zapisovala in dokumentirala tukaj na blogu, čeprav upam, da bo takih čim manj. Z največjim veseljem objavim tudi vaše izkušnje in zgodbe, ki ste jih doživeli z nevzgojenimi pasjimi lastniki. Zakaj? Ker ni vse v leporečju – poučnosti, včasih je treba družbi nastaviti ogledalo, ker nobeno pravilo, kazen ali zakon ni hujše kot (ob)sodba družbe – in družba smo ljudje. Ko bomo množično in javno obsojali (in se zgražali) nad nevzgojenimi pasjimi lastniki, torej takimi, ki mislijo, da so na svetu sami, jim bomo jasno ali vedeti, da s takim obnašanjem niso zaželeni.
Vašo zgodbo/izkušnjo, ki kaže na to, kakšen problem so dejansko nevzgojeni pasji lastniki, lahko pošljete lena[at]zdravahranazapse.si. Pripišete, kako želite biti objavljeni (ime, ime in priimek, psevdonim). Pridržujem si pravico, da žaljivih besedil ne objavim.
Do takrat pa … nekaj napotkov o tem, kako ravnati, ko naletiš na nevzgojenega pasjega lastnika. Lahko vam bodo všeč ali ne, lahko se boste v prispevku prepoznali in boste zato prizadeti ali pa boste dobili malo več poguma za naslednje neprijetno srečanje.
Pri nadaljnjem delovanju portala in kakovostnih vsebinah lahko pomagaš tudi ti. Kako? Preveri tukaj >>>
Latest posts from Lena Gregorčič
- Svinjsko meso za pse: primerno ali ne? - 27 februarja, 2024
- Ali vse to res spada med počlovečevanje živali? - 29 januarja, 2024
- Skrivno življenje domačih ljubljenčkov - 22 januarja, 2024
Luna
Meni se zdi problem tudi to, da kljub temu da je zakon jasen (torej, v urbanem okolju morajo biti psi obvezno na vrvicah), ga večina ljudi ignorira, ker zelo dobro vedo, da posledic ne bo. Kje smo pa že srečali redarja, ki bi ljudi opozarjal, da morajo pse imeti na vrvicah? Jaz ga še nisem. Tudi ne poznam nikogar, ki bi ga. Pristojni organi ta del pač ignorirajo. Zunaj je drugače, so glede tega precej strožji – in v ta namen imajo potem toliko več pasjih parkov (o funkcionalnosti le-teh pa kdaj drugič 😉 ). Jaz mislim da bi se ta problem (ki je pri nas res ogromen) moralo začeti reševati tako, da bi neodgovorni lastniki pač denarno odgovarjali za svoje prekrške in da bi imeli redarje, ki bi v urbanih okoljih to tudi nadzirali.
Imam pa cel kup negativnih izkušenj. Zadnja je celo ta, da sem v nemoči rekla da je moj pes bolan, v upanju da se me neodgovorna lastnica usmili, pa me je nardla da je to moj problem. Sem poskušala dati repliko pa me je prekinila z “Bla bla bla bla!!” Gospa v srednjih letih!! Če je to normalno … potem res ne vem. 🙂
Lena Gregorčič
Ja Luna, res je … zakoni so, a v praksi se ne izvajajo, dokler se kaj ne zgodi, potem pa so vsi pametni in iščejo odgovorne osebe. Nivo nekaterih je pa pod kritiko, zato vsem, ki tako jasno in glasno kokodakajo ter grozijo resnično želim, da se bodo enkrat znašli v obratni situaciji. Kdor se zadnji smeje …
Ja parki, hihi. Definitivno tema za samostojen prispevek 😀
LP
Suzana
Neverendig story… ? meni se to dogaja vsak dan. Imam 3 in nikakor ne razumem lastnikov, ki tako lahkotno spustijo svojega nevzgojenega psa v krdelo, brez da bi karkoli vedeli o mojih psih. Vsak dan gremo ob isti uri na kratek sprehod po sluzbi in vsak dan se nekaj malega skustranega zaganja v nas. Moje pse imam naucene, da na to ne reagirajo in ostanejo mirni, kot jaz. Zadnjic mi je pregorelo in sem rekla, ce ga lahko primejo. Komentar je bil, da ce me moti in da je ful prijazen. Rekla sem, da me moti in da ce se ne zaveda, da ji ga kaksen vecji pes lahko zgrabi. Ni me poslusala, ozmerjala me je in poslala, naj se vrnem v Ljubljano (ceprav zivim na Primorskem ? ). Neslednji dan se je sicer norcevala, da ima nevarnega psa, ampak ko nas je videla, je takoj pritekla in ga prijela. To je samo zadnji od… Da ne povem, da sem jih tudi ze brcala, ali pa tako hitro odsla, da lastnik ni mogel ujeti svojega psa, ki nam je sledil. Jaz sem nad ljudmi ze obupala… Kar koli reces, te samo ozmerjajo nazaj….
Lena Gregorčič
Pri vsem tem se mi zdi najbolj fascinantno, da si tako glasno upajo ozmerjati, ko pa bi dejansko sami morali biti ozmerjani!
Marjan
Mislim da je razlika imeti spuščenega psa kateri tehta 60kg+ kot pa malega cefizla 10kg težkega. Za vse velja enako boste rekli : Če so nekateri psi za bojevanje, lov, iskanje nekateri pa zgolj okras mislim da to ne more veljati za vse. Sam rad spustim kužko 10kg, poslušna in vzgojena seveda jo imam spuščeno, redko kdaj zatuli, če pa že jo takoj obvladam z enim glasnejšim opomnikom.
Najbrž se zavedate da ti majhi psi ne predstavljajo nevarnosti, večji psi zelo pogosto videni zadnje čase rottweiler, argentinska doga, … pa predstavljajo smrtno nevarnost (smo bili informirani tudi preko medijev) ! Nedaleč stran kjer živim imajo nekega ruskega xx, pes ima okoli 70kg, resnično ogromen, vozi ga ženska katera ne vem če ima 50kg. Tudi če ima vrvico se sam osebno ne počutim lagodno, ker ta sprehod izgleda da pes pelje žensko, pa to ni izjema, zadnje čase bolj pravilo.
Skratka, če želite imeti “ornk” pse potem vzamite v zakup da se ne morate primerjati z lastniki manjših psov, potrebuje več nadzora, izobraževanja (tako pes kot lastnik),… če se pa kakšen mini cefizl poganja v vašega mu pa lepo povejte da vam to ni ok.
Lena Gregorčič
Velikost ni pomembna in majhen pes ne pomeni nujno “majhnega” problema.
Marjan
Hja, velik pes velik problem, majhen pes majhen oz. manjši problem, bi se najbrz strinjala… Govoriva o problematiki varnosti, o drugem verjetno ne govorimo glede privezanega psa.
Suzana
Spostovani Marijan! Zaradi takega razmisljanja pa so problemi. Jaz imm 3 pse. Srednje velike. Vse obvladam, so vzgojeni, ubogajo na besedo in v urbanem okolju privezani. Ponavadi drzim povodec z enim prstom, ker ne vlecejo in ne, nimam jih na fkexiju. Problema ponavadi nimam z ostalimi velikimi psi, ampak z majhnimi – 3 do 5 kg. Ki lajajo in se zaganjajo v moje – odvezani! In potem “velik” pes ugrizne malega in nastane velik problem. Jaz moje ucim, da na to ne reagirajo in ce je res prehudo, z nogo odrinem malega bevskaca, ker ne dovolim, da se psi sami menijo. To se ponavadi ne konca dobro. Niso pa vsi tako vzgojeni in slej ko prej se najde kaksen, ki tega ne tolerira in bo vgriznil. Potem pa imamo nevarnega psa! Ce bi se vsi obnasali odgovorno in poskrbeli za to, kar imamo, veliko ali majhno, bi bilo precej manj tezav. Psa pa se vedno lahko odpelje na travnik, v gozd ali nekam ven iz naselja in se ga tam spusti, da se zleta. Ce upijete nanj, ko je odvezan, da vas slisi, ne pomeni, da ga obvladate…
Branka
Dragi Marjan, v življenju sem imela pse od doge,rotweilerja do lovskih psov, pa nikoli nisem imela nobenih problemov,dokler se ni mojemu nemškemu ptičarju na vrvici,obesil en “cefizelj”,kot pravite vi,na vrat in bil v trnutku ob svoj skalp. Hvala bogu sem živela v Nemčiji in je bil moj pes zavarovan za vsoto 80.000DEM tako, da me ni bilo strah finančnih posledic, bilo pa mi je žal za “cefizla, ki je imel tako trapasto gospodarico….Zavarovalnica je ugotovila, da moj pes ni bil kriv, ker je bil na vrvici in ni krila stroškov zdravljenja cefizla…žal se jim ni izšlo najbolje…toliko o majhnih, ljubkih kužkih, ki se samo radi igrajo. Vi pa delajte po svoje, pa bo vaš cefizelj morda kmalu pokojen….
Marjan
Suzana in Branka.
Vsak svoje brani, se strinjam. Verjetno se strinjamo da vi imate nevarne oz. nekateri smrtno nevarne pse, zato se ne moramo enako obnašati. V kolikor se cefizl poganja v vas ga pravite “brcnete”, kaj bi pa naredili psu katerega imate vi ?
Sam bom spustil psa iz povodca povsod ker ni nevarne, nikogar ne ogroža in je poslušen – čeprav vi trdite drugače. V vašem nasprotno mojem primeru je pa nuja da zaščitite ljudi(predvsem otroke) zaradi takega psa.
Branka
Marjan, v življenju nisem brcnila psa, niti moji psi niso kilerji…verjetno niste natančno prebrali mojega komentarja,ker v nadaljevanju pišete neumnosti…vi vaše cefizlje na vrvico, mi pa naše-po vaše-kilerje prav tako, pa bomo vsi veseli, živi in zdravi!
Preberite prosim,še 1x moj komentar od včeraj, da ne boste v zmoti, kaj sem mislila. Lepo se imejte, s tem zaključujem to konverzicijo, ki očitno ni padla na plodna tla. Pozdrav,b
Lena Gregorčič
Marjan, brez zamere, ampak glede na vaše izjave in dojemanje sveta okoli vas menim, da ste prav tipičen reprezentant oholih pasjih lastnikov, ki menijo, da so na svetu sami. In v tem kontekstu je tudi velikost psa zelo nepomembna, šteje predvsem kultura lastnika.
tralala
Imamo pa tudi nasprotne primere. Blizu imam kinološko društvo in ko nimajo tam šole grem večkrat tja da malo mečem frizbi s psom. pač eden redkih krajev kjer imam lahko psa brez skrbi odvezanega … ali pač.. že parkrat je prišla gospa v srednjih letih ki se je že 200 metrov stran drla da mora bit pes privezan itd… ok si mislim malo se boji pokličem psa k sebi in ga imam pod kontrolo… ko se gospa lepo priziba mimo in se usede na klopco sredi kinološkega travnika. i seveda ko sem spet začel metat psu frizbi nekih 30 m stran ponovno dretje “dajte psa na vrvico da me ne napade” na besede “gospa to je kinološko društvo” sem pa bil nevzgojen mulc ki se ne zna obnašat in spoštovat starejše in bla bla bla…
Na žalost ni osamljen primer z njo in podobnimi.
A
Ah Marjan .. problem malih psov je večinoma nevzgojenost, ker jih ljudje ne vzgajajo in tretirajo kot pse. Lahko, da imate vzgojenega malega psa, ampak agresivne in nesocializirane pse največkrat srečam v majhni obliki, ko lastniki komaj držijo vrvico tiste male renčoče bevskajoče kepe, ki se zaganja v moji dve ampak so na srečo tukaj vedno pripeti.. čeprav sem doma na pol na vasi..
Tea
Kaj pise zakon je cisto vseeno, ker ni problem v spostovanju ali nespostovanju zakona, saj spostovanje ali nespostovanje nima popolnoma nobenega vpliva na zivljenje posameznega psa. Resnicni problem je v lastnikih psov. Cez koleno bi dala kar precej tistih, ki imate pse spuscene in ravno toliko tistih, ki jih imate privezane. Vsi tisti, ki tako prekleto zagovarjate spuscene pse in tisti, ki tako zaverovano zahtevate privezane pse, ste najslabsi med vsemi. Za pse ste najslabsi, da se razumemo… ste ekstrem, ki svojo nesposobnost razumeti psa skrivate za nekimi bedastimi trditvami in z mahanjem zakona pred nosom.
Ce nic drugega, se vsi skupaj naucite kako “deluje” pes, kako komunicira z drugimi psi… SPOZNAJTE SVOJEGA PSA za bozjo voljo!!!
Kako si drznete zagovarjati, da mora biti pes vedno spuscen, ce vas ta ne jebe in leta naokoli prosto po Presernu? Ko se boste naucili kako postopati, da pridobite spostovanje svojega psa in vam bo ta sledil ter vas poslusal zaradi spostovanja in ne zaradi strahu pred vami (takrat bezijo stran od kretena, ki je nafilan z negativno energijo svoje nesposobnosti), potem se oglasite in zagovarjajte, da je lahko spuscen.
Prav smesni so izgovori v stilu… saj ne bo nic naredil… nas se nikoli ni zarencal… ali pa huronsko dretje naj pride nazaj, ko je vsem, najbolj pa lastniku, jasno, da NE bo prisel nazaj dokler ne bo povsem preprican, da je lastniku zmanjkalo energije za kaznovanje.
In kako si vi na drugem bregu drznete zagovarjati, da mora biti pes vedno na povodcu, ce pojma nimate koga peljete na drugi strani vrvice? Tudi za vas velja isto. SPOZNAJTE SVOJEGA PSA za bozjo voljo!!!
Srce se mi trga, ko gledam privezane pse in njihovi lastniki delajo eno kapitalno napako za drugo… ne dovolijo kontakta z drugimi psi, jih vlecejo stran od drugega psa in ne dovolijo, da bi naredili ritual spoznavanja z drugim psom, ne trzajo, ko pes ves preplasen isce varnost pri svojem cloveku ali pa ga panicno vlecejo stran, ko je celemu povprecno inteligentnemu svetu jasno, da bi se oba psa zelela samo igrati ali pa se skoraj pogreznejo od sramote in psa kaznujejo, ker si je dovolil zalajati, ker je to baje strogo prepovedano. Od koga je to prepovedano? Ja je prepovedano… od nekih nepotesenih tercialk.
Za tovrstne lastnike je nepomembno poznati svojega psa, saj je vendar na povodcu in je s tem za njih zadeva zakljucena. Z vsem tem nepoznavanjem in ignoranco psa se bolj spravljate v stres in frustracijo. Ce imate psa na povodcu, ste sicer zadovoljili zakonu. Kaj pa pes? Ste zadovoljili njega in njegove pasje potrebe? Je vas pes sproscen in mu vsaka sprememba ne predstavlja problema?
Moj pes je lahko spuscen ali privezan. Moja odlocitev je odvisna od tega kako se moj pes odziva na okolje v katerem sva in bitja okoli naju. Ne od zakona ali nekega bogabojecega vrescecega osebka na dveh nogah.
Zakaj? Zato, ker poznam svojega psa, moj pes pozna mene in ker imam vse dogajanje okoli naju vedno pod kontrolo. Mene ne boste videli klepetati medtem ko pes sam kolovrati naokoli ali pa celo vecnost ves zdolgocasen sedi zraven mene na povodcu in bi se nanj spomnila samo takrat, ko ga je treba potegnit, da ne bi (bogobvaruj) pogledal drugega psa. Svojemu psu ne dovolim, da bi maltretiral druge, niti drugim ne dovolim, da bi maltretirali mojega psa.
Pa vendar… ce se kaj zalomi (ker na tem svetu ni nic 100%) mi niti na kraj pameti ne pade, da bi krivce iskala drugje, ker sem krivec lahko le jaz in moja nesposobnost v komunikaciji z mojim psom.
Zato nehajte s tem lovom na carovnice in se zazrite vase, v svoj odnos do svojega psa in kako se vas pes obnasa doma in zunaj. Pri tem naj vam bo vsak trenutek kristalno jasno, da je pes samo odsev vas samih. Ce ste nesposobni, bo tudi vas pes nesposoben primernega funkcioniranja z okolico, ce vam je jasno kako in kaj, bo jasno tudi psu…
Za konec pa se to…
Vasa naloga je, da dobro poznate karakter in trenutno razpolozenje svojega psa, da imate med sprehodom okolico pod kontrolo, da ste med sprehodom osredotoceni nanj in skupaj tvorita celoto, da tocno veste s katerimi psi se vas pes dobro razume in s katerimi ne, da imate pod kontrolo “obred” ko se vas pes spoznava z drugim psom, da ne padete v nezavest od groze, ko se zeli igrati… ko boste osvojili osnove, bo vas pes postal bolj umirjen in bolj suveren na sprehodu brez nepotrebnega stresa, ker bo vedel, da se mu ni treba nicesar bati, ko ste vi zraven in vam je kristalno jasno kako deluje pasji svet.