Surova hrana za pse

Surova hrana za pse k sreči postaja vedno bolj sprejeta in dostopna, saj se čedalje več ljudi spogleduje z idejo, da bi svojega psa začeli hraniti s surovim mesom. A pasji skrbniki na začetku naletijo na številne, pogosto kontradiktorne informacije, ki otežijo prve korake. Običajno se mnenja krešejo okoli razmerja med posameznimi sestavinami v obrokih – saj veste, eni hranijo pse samo s surovim mesom, drugi samo s surovimi mesnatimi kostmi, tretji jim dodajajo ogromno zelenjave. Kdo ima torej prav in predvsem – kaj je najboljše za vašega psa?

Na kratko: edini, ki ima prav in ki ga morate upoštevati, je vaš pes, ostale teorije, mnenja, ideje, razlogi in argumenti naj služijo samo kot smernice.

Na dolgo pa … spodaj 🙂

Teoretskemu uvodu sledi še praktičen prikaz obrokov in konkretna navodila, kako začeti s surovo prehrano (količina, primerne sestavine, katero meso je primerno za začetek), da bo prehod najlažji, najbolj varen in prijeten za vse.

Surova hrana za pse in različne teorije hranjenja

Različne informacije o tem, kaj in v kakšnih razmerjih spada v pasjo skledo imajo svoje izvore v različnih teorijah hranjenja. Tukaj so na skopo opisane 3 glavne ideje, ki so tako ali drugače zastopane tudi pri nas. Teorije so opisane res na kratko, toliko da dobite občutek, zakaj prihaja do različnih informacij, ko se v debati pojavi surova hrana za pse. V resnici si čisto vsaka od njih zasluži prispevek zase, saj ima vsaka svoje prednosti in slabosti.

Tom Lonsdale in Raw Meaty Bones (RMB)

Revolucija s surovo hrano za pse in temeljnimi idejami hranjenja se je začela v Avstraliji, ko se je skupina veterinarjev “uprla” industrijsko pripravljeni hrani za pse in začela aktivno promovirati surovo meso za pse. Med njimi sta bila tudi Tom Lonsdale in Ian Billinghurst, ki se je kasneje odcepil po svoje. Tom Lonsdale zagovarja hranjenje psa izključno s surovimi mesnatimi kostmi, ki naj bi predstavljale 60 do 70 % obroka, preostali del pa predstavlja miščno meso, organi ali še več surovih mesnatih kosti. Po domače povedano, tej teoriji oz. prepričanju sledijo tisti, „ki futrajo samo meso in kosti“.

Lonsdale in Billingurst sta kmalu prišla navzkriž, saj je slednji aktivno zagovarjal vključevanje zelenjave in sadja v pasje obroke ter druge dodatke kot so surova jajca, jogurt, skuta, čemur je Lonsdale odločno nasprotoval in tako je nastal drug koncept hranjenja psa s surovo hrano, ki ga danes poznamo kot … BARF.

Ian Billinghurst in Biologically Apropritate Raw Food (BARF)

BARF, tudi Bones and Raw Food je danes vse preveč izrabljena beseda, saj se z njo označuje že praktično vsak surov kos mesa, ki ga postrežemo psu. BARF spet zagovarja svojo – razmerja – hranjenja psa s surovo hrano: 50 do 60 % obroka naj sestavljajo surove mesnate kosti, preostali del obroka naj bo sestavljen iz zelenjave in manjšega deleža organov. Kot sem že zgoraj omenila, Billingurst zelo zagovarja vključevanje različnih dodatkov v hrano za pse: surova jajca, jogurt, kefir, skuta, lososovo olje … na veliko propagira tudi vključevanje zeleno-listnate zelenjave ter manjšega deleža sadja. Prav tej “dodatki” in vključevanje zelenjave sta bila kamen spotike in sta še vedno glavni argument RMB-jevcev, zakaj BARF hrana po njihovem mnenju ni pametna izbira. V resnici se gre za večno vprašanje, ali je bila prej kura ali jajce, pardon, ali je pes obligatorni karnivor ali ne. Samo, da se vrti …

• Nadaljnje branje: Kaj zares pomeni BARF hrana za pse?

In to še ni vse! 🙂 Za popestritev pa so se pojavili še tretji, ki nasprotujejo tako RMB-ju kot BARF-u in propagirajo hranjenje psa po ti. “modelu celega plena.”

Hranjenje psa s surovo hrano in plenski model (Prey model)

Zagovorniki plenskega modela pravijo, da tako RMB kot BARF nista realni osnovi za hranjenje psa, saj noben plen v naravi ni sestavljen iz 60 % kosti. Kot lahko sklepate, izhaja njihova teorija iz tega, da moram surov obrok v pasji skledi imitirati sestavo plena, ki bi ga pes ulovil v naravi. Njihova formula za “popoln obrok” za hranjenje psa s surovim mesom je 80: 10: 10, pri čemer 80 % predstavlja mišično meso, 10 % surove mesnate kosti, 10 % organi, od tega 5 % jetra.

Huh, ni čudno, da ob poplavi različnih informacij ne vemo več, kako začeti, kaj šele, da bi suvereno vedeli, kaj je “najboljše” za našega psa. Kje so potem še vsa dodatna podvprašanja, kakšna naj bo količina surovega obroka, kako s surovim mesom hraniti pasje mladičke, kako starejše pse in na kaj morate biti še posebej pozorni, če ima pes zdravstvene težave.

Ključno vprašanje: kdo ima prav, ko je v igri surova hrana za psa?

Nihče drug kot vaš pes. Nekaterim paše več kosti, drugim manj, nekaterim zelenjava ustreza, drugim ne. Najslabše, kar lahko naredite je, da dogmatično sledite eni in edini teoriji (ki ni nič drugega kot prepričanje) samo zato, ker vi mislite, da je prava in najboljša, čeprav ima vaš pes ob tem hudo drisko ali pa je čisto zaprt. To tako ne gre, kaj menite?

Večina si potem najde svoj sistem, kombinacijo različnih”teorij”, ki odgovarjajo njihovemu psu, kar je tudi edino prav. Pavšalno označevati zelenjavo za slabo je zelo ozkogledna poteza in enako velja za ogromno druge hrane, recimo “pes ne sme jesti jogurta, ker to ni v njegovi naravi” ali pa “pes bo v naravi jedel samo tisti zelenjavo, ki jo dobi v želodcu plena”. Dejstvo je, da so si vsi psi različni – znak modrosti je sprejeti drugačnost, pogledat stvari z drugega zornega kota in dopustiti možnost, da pa morda le ni vse tako, kot se vam zdi, da ni vedno črno-belo, da je včasih tudi – sivo.

Hranjenje psa s surovo hrano: kako začeti in kako oblikovati obroke?

Surova hrana za psa naj se uvede postopoma, sploh če je bil kuža do zdaj navajen jesti (enolično) briketirano hrano. Ne mešajte briket in surove hrane, ker to otežuje prebavo. Psa lahko pred začetkom hranjenja s surovim mesom kakšen dan postite, na surovo hrano pa lahko preklopite čez noč. Stvar odločitve.

Lahko, da bo prišlo do prebavnih težav, a driska je običajno čisto normalna posledica menjave hrane.

Vsako sestavino uvajajte počasi in opazujte psa, zlasti njegovo prebavo. Iztrebek ne sme biti preveč trd (pes se ob iztrebljanju ne sme napenjati ali dajati znakov, da je zaprt) in seveda ne preveč mehek.

Psu najprej ponudite manj mastno meso in to naj bo osnova za naslednja dva tedna, ko mu postopoma v obroke začnete dodajati tudi organe. V prvih dnevih hranjenja so organi lahko problem, ker mehčajo blato in če je kuža bolj občutljive sorte, lahko to brez težav izzove drisko. Če boste ob hranjenju z organi opazili mehkejše blato, povečajte vnos kosti, pri zaprtju povečajte vnos organov.

Nadaljnje branje:

• Popoln vodič, kako začeti s surovo hrano za pse
• 5 klasičnih zmot pri uvajanju surove hrane za psa
• Surovo meso za pse: 5 stvari, ki jih morate vedeti
• Surova jetra za psa

Količina surove hrane za psa

Količina hrane naj bi bila od 2 do 5 % delane telesne teže, odvisno seveda od starosti in aktivnosti psa. Aktivni 30 kg psi potrebujejo večji obrok kot seniorji, pri mladičkih se računa trenutna teža. Če ne znate opredeliti aktivnosti vašega psa, začnite na sredini in opazujte psa. Hujša, se redi? Temu prilagodite količino obroka. Psa hranite 1 – krat do 2 – krat dnevno, tako kot ste počeli do zdaj.

Nadaljnje branje:

• Surova hrana za pasje mladiče

Kosti za psa

Kosti so odličen vir mineralov (kalcij in fosfor sta v pravem razmerju), niso pa vse kosti primerne za psa. Kosti lahko psa zelo zaprejo ali zelo odprejo, zato si najprej preberite, katere kosti so primerne za psa in zakaj. Najslabše, kar lahko naredite je, da se odločite, da boste psa začeli hraniti s surovo hrano in mu po letih hranjenja z briketi ponudite 400 g surovih mesnatih kosti, vi pa sploh ne veste, kako jih prebavlja ali pa mu ponudite govejo kost iz juhe. Not good!

• Nadaljnje branje: Katere kosti so primerne za psa? 

Mimogrede, goveja kost iz juhe je nekaj, čemur se morate izogniti v največjem možnem loku!

Bolj kot popoln surov obrok za psa, moramo poskrbeti za uravnoteženo prehranjevanje psa s surovo hrano. Večinski del naj predstavlja mišično meso (60 do 80 %), preostali del pa zelenjava in dobri viri ogljikovih hidratov. Občasno dodajte tudi različne organe, sploh surova jetra, a naj to ne preseže 10 % obroka ter surove mesnate kosti (2 do 3-krat tedensko). To je tudi najboljši recept za surovo hranjenje psa, varirajte samo sestavine (govedina, jagnjetina, kunec, konj …. ), uporabite raznoliko zelenjavo (brokoli, ohrovt, korenček, špinača, bučke …) ter po potrebi dobre vire ogljikovih hidratov (ajdova kaša, prosena kaša, koleraba, sladki krompir …)

Surova hrana za pse in “idealna” sestava surovega obroka

Ne obremenjujte se s tam, da mora biti vsak obrok popoln in uravnotežen, ker, roko na srce, tudi vaši obroki niso vsak dan ravno zgledni, pa se zaradi tega ne obremenjujete, če vam bo česa primanjkovalo ali ne. Kolikokrat vi pomislite, ali si lahko danes solato obogatite z olivnim oljem ali ne, saj ne veste, če vam bo ta žlica olja porušila omega-3 in omega-6 razmerje? Kdaj ste se nazadnje vprašali, ali vaša prehrana ustreza idealnemu razmerju med kalcijem in fosforjem? Mimogrede, evropske raziskave kažejo, da smo Evropejci prav tukaj čisto pogoreli. Ali vsak dan jeste zajtrk, lahke večerje, je vaša hrana vsak dan prilagojena vaši aktivnosti? Dvomim – pa kljub temu vsi živimo in smo relativno zdravi.

Če bi psi bili tako občutljivi, potem ne bi živeli in preživeli toliko stoletij ob ostankih človeške hrane, ki so bili daleč o idealnosti in popolnosti, ki nam jo propagirajo danes in tudi “popolna” hrana za pse je nenazadnje – propaganda.

Nadaljnje branje:

• Hrana za pse od začetkov do danes
• Kdaj je priprava hrane za psa postala znanstvena fantastika?
• Kako je razdeljen trg hrane za pse

Če boste psu en dan pripravili več mesa in manj organov, ne bo konec sveta. Tudi v „naravi“ ni vse idealno. Predvsem je pomembno to, da se zavedamo, da je pes optimiziran za hranjenje z živalskimi beljakovinami, da so zanj primerni praktično vsi kosi mesa, tudi taki, ki ljudem niso najbolj po godu, recimo surova jetra, pljuča, možgani in da se distanciramo od človeških principov pripravljanja hrane – za psa ni treba pražiti zelenjave na čebuli. Za “posladek” pa so surove ribe, surova jajca z lupino, skuta ali kozji jogurt veliko boljša izbira kot recimo pasja čokolada in drugi priboljški, ki jih kupite v “posebnih” trgovinah za pse.

Deljena mnenja obstajajo tudi kar se tiče sadja in zelenjave v pasji hrani. Striktni privrženci teorij, da je pes karnivor, sadja in zelenjave v prehrano psa praktično ne vključujejo, medtem kot smo tisti, ki smo bolj liberalni, temu bolj naklonjeni. Seveda je to zgolj dodatek k obroku, beljakovine živalskega izvora vedno sestavljajo glavnino obroka za psa.

Nadaljnje branje:

• Sadje v pasji hrani
• Zelenjava v pasji hrani

Hranjenje s surovo hrano ali kako je to v naravi?

Veliko prepirov in argumentov o surovi hrani za pse se začne in konča pri tem, kaj je jedel volk v naravi, da si volk v naravi  mesa nikoli ne bi skuhal, da volk v naravi ne bi nikoli jedel jogurta itd. To vse drži, a volk v naravi tudi ne bi nikoli ležal na kavču, ne bi skrbel za preventivo proti klopom in če bi imel epilepsijo, ne bi šel k veterinarju, ampak bi se kam zavlekel in … Ne živimo več “samo v naravi”, ampak v relativno civiliziranem svetu, kjer pa se v mestu sprehajajo pastirski psi in v toplih krajih živijo polarne pasme. Tudi to ni ravno najbolj naravno, a ne? Pa vendar gre. Poleg tega je sodoben pes od volka oddaljen za kar nekaj let in genov 🙂

Ali, kot pravi Billingurst: ne gre se za to, da pse vrnemo v naravo, ampak da imitiramo naravo v taki meri, kot se to da narediti. Zato se ne prerekajte ali obremenjujte s tem, kaj bi naredil volk v naravi, raje opazujte vašega psa in kako se on počuti ob ponujeni hrani. On živi tukaj in zdaj 🙂

Še nekaj zanimivega branja na to temo:

• http://www.barfworld.com/html/learn_more/Learning_directory.shtml
• http://www.rawmeatybones.com/
• http://rawfed.com/myths/preymodel.html
• Ian Billingurst: Give your dog a bone
• Tom Lonsdale: Work Wonders