Sobotni popoldan smo preživeli v odlični družbi Špele Suhač, beseda pa je tekla o zdravih sklepih, hrbtenici in gibanju na splošno. Špela je veterinarka, ki pa se je odločila za nekoliko drugačno pot: ukvarja se z energijsko osteopatijo, s pomočjo katere je pomagala že številnim živalim, poleg tega pa se izobražuje tudi področju homeopatije za živali. Znanje nenehno dopolnjuje z izobraževanju pri nas in v tujini, v soboto pa nam predala ogromno koristnih nasvetov, s katerimi bomo lažje poskrbeli ter ohranili zdravo gibanje naših kosmatih prijateljev.
“Telo deluje kot celota, vse je povezano”
Kot je povedala Špela, pri gibanju sodeluje celo telo, praktično od smrčka do repa. Da je s psom nekaj narobe, skrbniki običajno opazimo takrat, ko pes izrazi bolečino. A bolečina je samo tisto, kar mi opazimo navzven; vedno se najprej pojavi motnja v delovanju tkiva in bolečina je “samo” posledica te motnje. Odprava bolečine s protibolečinskimi sredstvi pa še ne pomeni, da smo odpravili tudi vzrok; protibolečinska sredstva so seveda učinkovita, ampak vedeti moramo, s čim imamo opravka, temeljito moramo biti seznanjeni s stranskimi učinki in seveda ločiti moramo med kroničnimi in akutnimi težavami.
Ob vsem tem pa ne smemo pozabiti, da se moramo reševanja tovrstnih težav lotiti aktivno; če težav z gibanjem ne rešimo, lahko pride še do dodatnih neprijetnosti kompenzacijske narave, prav tako pa ne smemo pozabiti, da do težav z gibanjem pride zaradi najrazličnejših vzrokov (genetika, različne poškodbe …).
Energijska osteopatija je živalim prijazna in neagresivna metoda, ki s pomočjo različnih dotikov ugotavlja kje prihaja do »motenj«, ki jih nato poskuša odpravit. Kot je na predavanju poudarila Špela, “je dotik nekaj najbolj pristnega, tudi pri živalih, razlika je samo v tem, kam ga usmerimo”.
Skrbniki lahko veliko naredimo preventivno
Skrbniki mladih in odraščajočih psov moramo biti še posebej pozorni, da v fazi, ko rast psa še ni zaključna, ne pretiravamo s fizičnimi aktivnostmi, s hojo v hrib, po stopnicah … Ne glede na starost psa pa moramo paziti, da psa ne »preforsiramo«, da mu znamo prisluhniti in ugotoviti, kdaj ima dovolj in preveč ter da nezainteresiranosti za vsakdanji sprehod ne pripišemo zgolj lenobi ali trmi.
Ko pa težave že nastopijo, lahko psu poleg klasičnega pristopa pomagamo z energijsko osteopatijo ter armado naravnih protibolečinskih in protivnetnih zelišč (bosvelija, vražji krempeljc …) oz. prehranskih dopolnil (glukozamin, omega-3, zelenoustna školjka …). Ob vsem tem pa seveda ne smemo pozabiti na zdravo pamet: ne pretiravajmo z ničemer in opazujma psa, kako reagira na ponujene rešitve. Predvsem pa: ukrepajmo pravočasno!
Nikar ne spreglejte prihajajočih delavnic:
Pri nadaljnjem delovanju portala in kakovostnih vsebinah lahko pomagaš tudi ti. Kako? Preveri tukaj >>>
Dodaj odgovor