Verjetno edini kamen, ki mu lahko odredite mesto v kuhinji, saj ima njegova uporaba številne prednosti tako za ljudi kot živali 🙂
Zeolit je naravni mineral vulkanskega izvora, ki je nastal z mešanjem z mešanjem vulkanske lave in podzemne vode. Tako vsaj pravi ena izmed teorij, saj si znanstveniki kot običajno niso povsem enotni. V naravi obstaja več vrst naravnih zeolitov, najbolj znana in plodna nahajališča so ob termalnih vodah v južni Evropi (nam najbližja in bogata država z zeolitom je Srbija), Severni Ameriki in na Kitajskem. Kot prehransko dopolnilo se pri ljudeh in živalih se najbolj pogosto uporablja zeolit klinoptiloit. S pomočjo napredne tehnologije je zmlet v fin prah, ki ga zmešamo z vodo in zaužijemo – mi in naši psi. A le zakaj bi ga to počeli, se sprašujete? Hm, razlogov je veliko!
»Kamen, ki vre«
Zeolit ni novodobno odkritje. Prvi ga je že v 18. stol. opisal švedski mineralog Axel Fredrik Cronstedt in v dobesednem prevodu tudi pomeni »kamen, ki vre« (gr. zeo – vreti, lithos – kamen), to pa zaradi posebnega efekta, ki ga ustvari v stiku z vodo oz. če se segreje.
Po svetu pa bomo zanj zasledili različna poimenovanja, kot so recimo »kamen življenja«, »vulkansko srce« ali »čarobni kamen«, v praksi pa gre pa za naravni mineral s posebnostrukturo, ki nase veže škodljive snovi ter na edinstven način »razstruplja« organizem, vodo, zemljo …
Širok spekter uporabe
Po nesrečnem letu 1986 in jedrski nesreči v Černobilu je bil eden izmed ukrepov zmanjševanja škodljive radiacije posipavanje zeolita po prizadeti zemlji, podobne ukrepe so uporabili tudi po jedrski nesreči v Fukušimi. Pogosto se uporablja tudi v industriji, recimo v različnih filtrih za čiščenje in mehčanje vode. Na vrtu ga cenimo v sušnih obdobjih, saj naj bi povečal zadrževanje vode v tleh, uravnava pH tal in izboljša absopcijo gnojil, a to je le delček različnih možnosti uporabe različnih zeolitov.
Kaj pa živali?
Ena izmed vrst zeolita je recimo pogosto uporabljena v določenih mačjih posipih, v hlevih ga posipajo po tleh, ker naj bi nase vezal neprijetne vonjave. To lahko nenazadnje preizkusite tudi sami; če imate doma mačko, lahko v posip zmešate nekaj zeolita in se tako sami prepričate, da bo vonj po mačjem urinu bistveno manj intenziven.
Pri gospodarskih živalih se zeolit meša tudi v njihovo hrano, razlogi za to pa so različni: od poskusa zmanjševanja uporabe antibiotikov v eni izmed raziskav, do izboljšanja »končnih produktov« – kokošim, ki so v testnem obdobju k običajni hrani dodajali zeolit, zaradi česar naj bi se izboljšala struktura jajčne lupine oz. je jajčna lupina vsebovala več kalcija.
Ljudje pa po njem radi posežemo zato, ker naj bi imel številne pozitivne učinke na naše zdravje, v zadnjem času s(m)o ga iz istih razlogov odkrili tudi skrbniki psov – poleg razstrupljevalnega učinka naj bi tudi pozitivno vplival na prebavo, presnovo in črevesje ter z njim povezane težave, kožo, telo pa oskrbuje s pomembnimi minerali.
Zeolit in razstrupljanje – ga psi sploh potrebujejo?
Ne glede na to, kako močno se trudimo psom (in nam) omogočiti čim bolj zdravo življenje, je življenje brez škodljivih in nevarnih snovi pogosto samo ideal, ki ga je v praksi težko doseči – že sprehod po travnikih, v naravi, lahko pri določenih psih (in ljudeh) izzove težave zaradi herbicidov in pesticidov, zaradi hiperprodukcije hrane vemo, da lahko hrana vsebuje zdravju škodljive snovi (recimo težke kovine v ribah, antibiotiki v mesu …) in druge snovi, ki na dolgi rok ne morejo imeti ravno najboljšega vpliva na zdravje (različni aditivi v industrijski pripravljeni hrani itd.).Odgovor na vprašanje o tem, ali pes potrebuje razstrupljanje, naj torej najde vsak pri sebi in ravna po svoji vesti.
A zakaj zeolit deluje tako pozitivno na organizem ljudi in živali? Skrivnost se skriva v njegovi posebni kristalni strukturi, ki deluje kot goba in nase veže škodljive snovi, s čimer razbremenjuje organizem, zlasti jetra in ledvice. Prav zaradi te posebne sestave naj bi bil zeolit zlasti uspešen pri vezavi težkih kovin, amonijaka in histamina, uspešen naj bi bil tudi pri »vezavi« nekaterih patogenih bakterij in virusov, hkrati pa telo oskrbuje z minerali ključnega pomena, kot so kalcij, magnezij, natrij, silicij in kalij. Predoziranje ni mogoče, saj se presežek izloči po naravni poti.
Poleg absorpcije škodljivih snovi, naj bi uživanje zeolita imelo odličen vpliv na črevesje oz. na prebavo in presnovo hranilnih snovi. Pomagal naj bi zlasti pri prebavnih težavah, ki so posledica zastrupitve s hrano, sicer pa pozitivno vpliva na zdravje črevesja, kjer pa vemo, da se skriva 70 % imunskega sistema, poleg tega pa naj bi bil odličen antioksidant.
Po nekaterih podatkih naj bi uspešno zaviral rast nekaterih rakastih celic ter deloval kot pozitivna podpora pri nekaterih presnovnih boleznih, pomagal naj bi tudi pri določenih težavah s kožo, kjer ga lahko uporabimo kot dodatek k prehrani ali pa kot »obkladek«, seveda odvisno za kakšne težave s kožo gre.
Pozitivnih učinkov zeolita naj bi bilo zares veliko, pri čemer so nekateri učinki »dokazani«, drugi so predmet številnih polemičnih raziskav ali pa delijo mnenja med stroko in laično javnostjo, kar pa pri pri tovrstnih dodatkih ni čisto nič novega.
Kako psu dozirati zeolit?
Zeolit se običajno dozira na telesno težo, zato boste najbolj natančna navodila dobili pri proizvajalcu. Z zeolitom običajno naredimo 6 do 8 tedensko kuro 2-krat letno. Najbolj optimalno je, če priporočeno količino zeolita zmešamo z vodo in s tem »zalijemo« obrok. Paziti moramo le, če pes v istem času jemanja zeolita dobiva tudi katera druga zdravila. V tem primeru naj med jemanjem zeolita in zdravil mineta vsaj 2 uri, v nasprotnem primeru lahko pride do zmanjšane učinkovitosti zdravil, saj lahko zeolit nase veže določene učinkovine zdravil.
Previdnost pri kroničnih težavah ne bo odveč
Navkljub vsem dobrim lastnostim, ki naj bi jih prineslo uživanje zeolita, se moramo zavedati, da zeolit ni zdravilo, je pa lahko podpora pri zdravljenju. Dodatna pozornost tudi ne bo odveč, če se vaš pes srečuje s kroničnimi težavami in v takih primerih je posvet z izbranim terapevtom več kot zaželen. Saj veste, bolezni so kompleksne in imajo različne vzroke, nekaj, kar je dobro in zdravo za prijateljevega psa, ni nujno, da bo tudi za vašega.
Preventiva je boljša kot kurativa
Bolj kot kurativa pa se zeolit celo priporoča kot preventiva – 2-krat na leto lahko kuro z zeolitom naredim tako mi kot naši psi, midva sva jo ravno zaključila, pri čemer verjetno ni treba posebej poudariti, da sem bila pri psu bistveno bolj dosledna kot pri sebi 🙂 250 g pakiranje zeolita je bilo dovolj za 6 tedensko kuro za 30 kg psa (malo ga je še celo ostalo), a če ga pravilno hranimo v suhem in temnem prostoru, ima praktično neomejen rok trajanja, zato ga imate lahko pri manjših psih za 2 ali več kuri. Uporabila sem Naturavetalov zeolit oz. Ceolife®, ki je zelo teknil tudi meni. Kaj naj, rada preizkušam pasje zadeve 🙂
Ceolife vsebuje 100 % naravni zeolit klinoptilolit in je fino zmlet v prašek, zato ne pušča “peskastega” občutka v ustih, kot se po moji izkušnji to lahko zgodi pri glini (a o tem kdaj drugič). Zeolit lahko ponudimo tudi ločeno od obroka in tako potestiramo, kako psu zares ustreza.
Latest posts from Lena Gregorčič
- Svinjsko meso za pse: primerno ali ne? - 27 februarja, 2024
- Ali vse to res spada med počlovečevanje živali? - 29 januarja, 2024
- Skrivno življenje domačih ljubljenčkov - 22 januarja, 2024
Dodaj odgovor