O kakšnih stvareh … ja tej najini seks dejti pa to. Ali kaj?
(Seks dejti?!)
Večerja pri tvojih doma se mi ravno ne zdi seks dejt? Pa koncert od Kreslina? Pa izlet na Črnavo?
Aja … Dobro, to je tako … za popestritev življenja, da ne boš rekla, da je samo seks. Nisem tak, veš …
Ja ravno si to rekel?
Ja… ampak … ne, saj potem čisto razumem, zakaj ti je hudo, ampak … jaz … joj, Nina … z moje strani je po mojem to to. Prijateljstvo? … Zakaj si pa ti mislila, da je to kaj več?
(Kreten! S prijatelji se ne seksa?!)
Ne vem … malo drugačne signale si oddajal … ?
Aja? Ups 🙂 Glej, Nina, res sem se na začetku malo bolj ogrel in še vedno se mi zdiš se mi krasna punca, ampak ne vem, če sem pripravljen na kaj več … pravzaprav ne vem, če sem pripravljen na zvezo s komerkoli trenutno. Veterina je posebno poslanstvo, veš … A razumeš? A veš, to mi je všeč pri tebi … ker me razumeš!
(Kreten!!!! Itak, da ne razumem! A zadnjih 5 mesecev pa nisi imel poslanstva in si bil na bolniški?!)
Ne, ne razumem. Ne tega ne tebe. Malo sem presenečena in zelo zmedena.
Ja, saj pravim. Neka čustva so, ne vem pa kakšna. Prijateljska? Mešana?:) Mogoče sem premalo zaljubljen? Pa ne bi zdaj o tem, ker je za mano naporen dan. A veš, da sem danes imel v obravnavi psa, ki se je zastrupil z rodenticidi? Komaj sem ga rešil 🙂
(Joj, Seba, podganji strup je res edina stvar, ki te trenutno lahko reši. KRETEN!)
Hm .. ja, glej, lepo za psa, kaj naj rečem. Za ostalo pa mi je zmanjkalo besed. Si zaljubljen, samo ne dovolj, imaš čustva, ampak mešana in to, kar je bilo med nama, smatraš kot prijateljstvo?
Pa ja, ajde, dajmo tako reči, če ti bo potem lažje 🙂 Evo, vidiš, zato nočem zveze, ker potem se takoj začnejo ti pogovori in razgovori, zasliševanja … samo še tri korake stran od mikročipa. Sem že v službi dovolj pod pritiskom, ne morem se potem še v prostem času sekirat, kako se ti počutiš, če ti kakšen teden ali dva namenjam premalo pozornosti. A lahko zaključiva za danes? Sem utrujen, bi šel spat.
Zaključiva za danes? Kar se mene tiče, sva zaključila za vedno, prijatelj … Potem mi je dal še nekaj blazno globokih in pokroviteljskih nasvetov v smislu, da naj se ne sekiram preveč okoli tega in da je njemu žal, da je meni žal. Ker ne sekirati se je zelo preprosto, stisneš si ampulo za vrat in je to to. Ali pa vzameš Nextgard, ker pokrije širši spekter zajedavcev …
Jasno, da mi sicer ni bilo čisto nič jasno, Jasni&co pa je bilo takoj po urgentnem Skype klicu vse kristalno jasno. Evo ti, tvoj zlati prinašalec je stisnil rep med noge! Valerija je bila bolj psihološko podkovana in je rekla, da ima model toliko prtljage s sabo, da ga Ryanair še proti doplačilu za kufre ne bi spustil na letalo, Tina pa je dodala, da v teh časih še nič ne pomeni, če te tip pelje na škampe, predstavi staršem in je njegov najbolj globok čustven izliv ta, da ti pove, da ni iz kamna. Vesna je še pripomnila, da ja, glej, jebači znajo bit ljubeči, samo ne zdržijo dolgo časa. Mogoče pa se je samo počutil stisnjenega v kot? Zdaj vsaj veš, pri čem si, je psihološko obravnavo sklenila Jasna.
Pa ne vem, če sem zares vedela. Blesavi hormoni sreče, ki so me prej zavedli v nadzemeljsko vstajenje, so se zdaj zarotili proti meni in mi niso dovolili, da bi razmišljala o čem drugem kot o Pušlarju; kje vse sva bila, kaj sva počela, kaj vse sva imela še v planu, kaj sva poslušala, jedla, se pogovarjala … ? Prekletega Sebastjana sem videla povsod, še v šalici kave in to samo zato, ker je pil kavo!
In seveda nisem mogla mimo tega, da se ne bi nenehno spraševala, če sem si vse skupaj samo zamišljala? Sem si vse skupaj napačno interpretirala? Sem res tako naivna?
Za naslednjih nekaj dni sem razglasila žalovanje, da bi si lahko v miru zlizala bojne rane. Jedla sem govejo juho, ki sem jo začinila kar s solzami in ugotovila sem, da tudi živali res čutijo našo bolečino; maček je bil namreč tako uvideven, da je brez pardona pojedel vse, kar sem mu ponudila in kar 3 dni ni markiral po stanovanju. Vsaj nekaj!
Stiskala sem se k psu, ker sem prebrala, da je že nekaj minut crkljanja živali na dan dovolj, da se ti začne sproščati oksitocin in zniža nivo stresa. Bullshit! Očitno je moje zlomljeno srce sprožilo splošno napako v telesu, saj se oksitocin kar ni in ni hotel sprostiti, še več: že sam pogled na psa je bil boleč, saj me je neprestano spominjal na to, da si moram najti novega veterinarja. Groza! Pri takih standardih je to izjemno težko … sploh pa ko enkrat vidiš, kako Seba tako lepo stisne analke, da se potem kar svetijo. Še to. Še to! In s tem, ko je Seba spolzel iz mojega življenja, sej je nazaj potihoma priplazila displazija, ki sem jo ponovno spet opažala …
Med srebanjem goveje vode in kapljanjem umetnih solz v oči – pravih mi je namreč po nekaj dneh zmanjkalo – se mi je spet oglasila Jasna. Kunec in driska sta bila zgolj izgovor za klic, pes je sicer vmes začel še malo bruhat, ampak to zdaj ni pomembno. V bistvu me je samo hotela vprašati, če se mi je Pušlar kaj oglasil.
Hm … ne? Zakaj pa bi se oglasil?
Ja, ja, saj ti je rekel, da sta zaključila za danes? Torej verjetno se ti bo prav kmalu spet oglasil in te povabil na kokosovo tortico z ananasovim sokom, kot da ni bilo nič. Kaj mu boš rekla? Boš šla? Po mojem ni vreden …
Pa res! Kaj mu bom rekla? Kaj bom naredila? Nič, nisem premišljevala, poslala ga bom nekam … ah ne, ignorirala ga bom. Res ni vreden. Zame ne obstaja več!
No, načeloma ne obstaja …
Po sedmem litru goveje juhe sem namreč doživela kičasto razodetje. Mogoče pa ni sam kriv, da je takšen? Ga je, reveža, kako klišejsko, kakšna bivša, tako prinesla okoli, da zdaj meni, da je zaljubljenost motnja v sistemu, ljubezen pa kronična bolezen?
V bistvu se mi je vedno bolj dozdevalo, da so vse te njegove pacientke, ki ne morejo prehvaliti njegovih manualnih terapij, drenaža za njegove gnojne rane; da je njegovo požrtvovalno reševanje živali v bistvu reševanje samega sebe; da zanj vse skupaj ni bilo čisto nič zlagano, ampak popolnoma resnično, samo prišel je do točke, ko je bolj varno – in lažje – se odmaknit. Zaljubljenosti si ne moreš domišljat ali narobe interpretirati, ne more je biti preveč ali premalo. Ali je ali je ni.
In ko sem že prijela telefon v roke, da bi naredila Skype klic z Jasno, Valerijo, Tino in Vesno ter z njimi podelila moje epifanijo …
Sporočilo. Aha, OK, verjetno spet Jasna, ki je ugotovila, zakaj pes bruha ali pa ima kakšno novo teorijo o tem, kako preboleti … prijatelja.
Ne.
Sebastjan. Fuck.
Seba.
Pušlar. Sranje.
Sranje!!!
Srce mi je začelo razbijati kot da so mu štete zadnje minute, dlani so se mi spotile in križne vezi so se mi stopile v trenutku. Ni jih bilo več. Še možgani so mi začeli odpovedovati …
Kaj sem že rekla, da mu bom rekla? Aja, nič … ignorirala ga bom. Itak! Prasec.
Ah ne, Ne, ne bom. Saj sem malo prej ugotovila, da ni prasec. Ali?
Samo me res matra, kaj mi je napisal. Ampak če kliknem gor, bo videl, da sem videla.
Torej moram zdržat vsaj do jutri? Kako naj zdržim do jutri?! Klinc, ne, ne morem … ah, klinc …
Hej! Kako?
(Resno? Kako? Slabo, sem Seba, slabo! Kako naj se počutim, če si me oklofutal z mešanimi občutki in ostalim sranjem?!)
V redu.
Greva na pivo?
A tako se po novem pravi seks dejtom?
?
Saj veš, da je »iti na pivo najpogosteje izrečena laž«. To si mi ti rekel. Poleg tega midva nikoli nisva hodila na pivo.
Vem, ja 🙂 Ampak če te povabim na kokos z ananasom, bi verjetno rekla ne? 😉
(V bistvu ne, ampak naj si kar tako misli …)
Verjetno.
Evo, vidiš 🙂
Ej, ne, resno. Rad bi se dobil s tabo. Lahko piješ tudi čaj.
Mah … kaj pa vem. A si imava sploh še kaj za povedat? Meni se ne da več igrati teh igric. Itak je to očitno bil bullshit že od samega začetka.
OK, razumem.
Ampak vseeno te prosim, če mi lahko daš priložnost, da ti objasnim moj del zgodbe. Zadnjič sem se počutil precej stisnjenega v kot.
(Đizs, đizs, đizs! Vesna je imela prav!)
To, kar mi je povedal na najinem srečanju, ki ni vključevalo ne čaja, ne ananasovega soka in niti pive, pa me je popolnoma razvnelo …
Ste zamudili 1. del? Preberete ga lahko tukaj >>>
Ste zamudili 2. del? Preberete ga lahko tukaj >>>
Ti ni čisto jasno, za kaj se gre? Preberi uvodnik >>>
Latest posts from Nina Rozina
- ZOONOZE, 4. del: Kako se bo končalo? - 23 decembra, 2018
- ZOONOZE, 3. del: Kako je Seba nadaljeval pogovor? - 16 decembra, 2018
- ZOONOZE, 2. del: Kako se je nadaljevalo? - 9 decembra, 2018
Dodaj odgovor